Nadzorovana vadba pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo – pregled literature

Abstract

Intermitentna klavdikacija je najpogostejši simptom periferne arterijske bolezni (PAB), ki se običajno izrazi kot stiskajoča bolečina v mišičju spodnjih udov med hojo, ki s počitkom izgine. Intermitentna klavdikacija okrni kakovost življenja pri bolnikih s PAB. Veljavne smernice priporočajo nadzorovano vadbo hoje kot zdravljenje prve izbire pri bolnikih s PAB. Telesna vadba olajša simptome, podaljša t.i. klavdikacijsko razdaljo, prehojeno razdaljo brez intermitentne klavdikacije, obenem pa je s svojimi sistemskimi učinki na srce in žilje ter presnovo ukrep, ki lahko izboljša preživetje in olajša obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Programi nadzorovane vadbe naj bi trajali vsaj 3 mesece, se izvajali vsaj 3-krat na teden, posamezne vadbe pa naj bi trajale 30 do 60 minut. V nadaljevanju opisujemo protokole različnih programov nadzorovane vadbe, ki so se izkazali kot učinkoviti pri izboljšanju prehojene razdalje ter kazalnikov srčno-žilnega zdravja pri bolnikih s PAB.