Nova slovnica: kje smo in kam gremo

Špela Arhar Holdt, Kozma Ahačič, Irena Krapš Vodopivec, Simon Krek, Marko Stabej, Rok Žaucer, Helena Dobrovoljc, Vojko Gorjanc, Polona Gantar
{"title":"Nova slovnica: kje smo in kam gremo","authors":"Špela Arhar Holdt, Kozma Ahačič, Irena Krapš Vodopivec, Simon Krek, Marko Stabej, Rok Žaucer, Helena Dobrovoljc, Vojko Gorjanc, Polona Gantar","doi":"10.4312/SLO2.0.2018.2.1-32","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd. \nOmenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"44 5 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2019-01-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.4312/SLO2.0.2018.2.1-32","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0

Abstract

6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd. Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
查看原文
分享 分享
微信好友 朋友圈 QQ好友 复制链接
本刊更多论文
新斯洛文尼亚:我在kam gremo
2018年6月6日,在约瑟夫-斯特凡研究所举办了一场活动,介绍了 "现代标准斯洛文尼亚语新语法:来源与方法(ARRS J6-8256)"项目的目标和首批成果。 该项目的目标是开发一种语言学方法,用于计算机辅助分析斯洛文尼亚语参考文本语料库中所包含的现代斯洛文尼亚语。新方法将用于开发语言学数据库,这些数据库将向社会公开,供研究、编写语言手册和教材、开发语言技术工具等使用。虽然项目资金并不包括新语法的制作,但数据库的准备工作已经要求对斯洛文尼亚空间目前的优先事项进行反思。现代语法描述无疑是未来的目标之一,但对于如何设计现代语法描述以满足现代社会的(不同)需求尚未达成共识。为了展开讨论,我们在项目活动中组织了一个专家小组,该小组由以下问题组成:谁是可以使用项目成果的利益相关者;为了使数据达到最佳使用效果,我们在准备过程中需要注意什么;我们首先需要什么语法或哪种语法;准备语法的方法和后勤前提是什么;斯洛文尼亚语法目前处于什么阶段,我们可以期待怎样的发展;不同用户群体对语法数据的需求是什么,怎样才能以最佳方式解决当前的差距。
本文章由计算机程序翻译,如有差异,请以英文原文为准。
求助全文
约1分钟内获得全文 去求助
来源期刊
自引率
0.00%
发文量
0
期刊最新文献
Application of crowdsourcing in education on the example of eTwinning EnetCollect – European Network for Combining Language Learning with Crowdsourcing Techniques (COST Action CA16105) Crowdsourcing and language learning habits and practices in Turkey, Bosnia and Herzegovina, the Republic of North Macedonia and Poland in the pre-pandemic and pandemic periods Crowdsourcing ratings for single lexical items Data preparation in crowdsourcing for pedagogical purposes
×
引用
GB/T 7714-2015
复制
MLA
复制
APA
复制
导出至
BibTeX EndNote RefMan NoteFirst NoteExpress
×
×
提示
您的信息不完整,为了账户安全,请先补充。
现在去补充
×
提示
您因"违规操作"
具体请查看互助需知
我知道了
×
提示
现在去查看 取消
×
提示
确定
0
微信
客服QQ
Book学术公众号 扫码关注我们
反馈
×
意见反馈
请填写您的意见或建议
请填写您的手机或邮箱
已复制链接
已复制链接
快去分享给好友吧!
我知道了
×
扫码分享
扫码分享
Book学术官方微信
Book学术文献互助
Book学术文献互助群
群 号:481959085
Book学术
文献互助 智能选刊 最新文献 互助须知 联系我们:info@booksci.cn
Book学术提供免费学术资源搜索服务,方便国内外学者检索中英文文献。致力于提供最便捷和优质的服务体验。
Copyright © 2023 Book学术 All rights reserved.
ghs 京公网安备 11010802042870号 京ICP备2023020795号-1