Jezik govora, jezik pesmi: Med narečjem, nadnarečjem in standardnim jezikom

Abstract

V članku je obravnavano jezikovno preklapljanje iz narečja v nadnarečje oz. standardni jezik v treh položajih rabe jezika v folklornem dogodku. Ta označuje razmerje med petjem pesmi, govorom med informatorjem ali informatorko in spraševalcem ali spraševalko ter prilagajanje obeh različnim govornim položajem v dogodku. Ugotovitve temeljijo na analizi treh variant ljudske balade »Samomor nune« iz treh narečnih okolij in ene molitve ter analize govora. Ob tem avtorica razpravlja še o simbolnem pomenu rabe jezika v jezikovno-socialnem položaju ter vprašanju identitetne rabe obravnavanih jezikovnih kodov.