Medijski populizem in afektivno novinarstvo: časopisni komentar o »begunski krizi«

Abstract

Članek preučuje pojavnost in reprodukcijo populizma v medijskem poročanju in interpretaciji migracij v obdobju sprememb migracijske in begunske zakonodaje v Sloveniji (2015–2019). Avtorica in avtor se v analizi osredinjata na prisotnost treh osrednjih populističnih antagonizmov, ki okvirjajo migracijsko tematiko: osrediščenost na ljudstvo, protielitizem in drugost. Zaradi specifi čnega načina diseminacije populističnih antagonizmov v medijih medijski populizem obravnavata na dveh ravneh: populizem s strani medijev označuje novinarje kot generatorje populizma oziroma kot akterje, ki aktivno poustvarjajo populistično komuniciranje, medtem ko populizem skozi medije zaznamuje prisotnost populističnih antagonizmov, ki jih izrekajo zunanji glasovi (npr. politiki), na katere se novinarji opirajo. Ugotovitve ilustrira komparativna študija populističnega in afektivnega komuniciranja v interpretativnem žanru časopisnega komentarja dveh izbranih dnevnih časopisov, Dela in Slovenskih novic. V tabloidu prevladuje antimigracijski okvir upovedovanja, ki se povezuje z afektom strahu, medtem ko v časopisu Delo tematiko migracij okvirjajo kot kritiko vlade, v afektivni komunikaciji pa prevlada empatija do migrantov. Analiza podobnosti in razlik v distribuciji populističnih antagonizmov kaže na disproporcionalno pojavnost populizma v tabloidu, ki je v veliki meri formuliran predvsem kot grožnja pred (migrantskim) Drugim.