{"title":"Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih","authors":"Tanja Mrak, Hojka Kraigher","doi":"10.20315/asetl.120.1","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Susni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah stevilne spremembe na razlicnih nivojih. Drevesa se branijo pred suso z mehanizmi izogibanja in tolerance. Susa lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob susi imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni susi je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami vecja kot ob ekstremni susi, kar ima za drevo stevilne pozitivne ucinke. V susnih razmerah se pogosto se posebej poveca pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoca, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po koncanem susnem obdobju pricnejo z absorpcijo vode. V susnih razmerah se poveca tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopicenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.","PeriodicalId":7188,"journal":{"name":"Acta Silvae et Ligni","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.3000,"publicationDate":"2019-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Acta Silvae et Ligni","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.20315/asetl.120.1","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"FORESTRY","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Susni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah stevilne spremembe na razlicnih nivojih. Drevesa se branijo pred suso z mehanizmi izogibanja in tolerance. Susa lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob susi imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni susi je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami vecja kot ob ekstremni susi, kar ima za drevo stevilne pozitivne ucinke. V susnih razmerah se pogosto se posebej poveca pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoca, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po koncanem susnem obdobju pricnejo z absorpcijo vode. V susnih razmerah se poveca tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopicenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.