Muslimani kot drugi v folklori in literaturi: med reprezentacijami in dejstvi .

Abstract

Na podlagi tekstualne in kontekstualne analize besedil, spoznanj folkloristike, zgodovine in sociologije smo ugotavljali upodobitve islama in pripadnika islama v literaturi in folklori. Spraševali smo se, ali so se morda tudi ob teh tematizacijah oblikovale podobe drugega. V članku presojamo, ali je stereotipizacija islama in njegova večinoma negativna podoba, znana iz folklornih in literarnih besedil, vplivala na odnos do islama kot religije in prek tega tudi do pripadnikov te religije? In, ali se ta negativna podoba sčasoma lahko transformira v pozitivno? Analizirali smo izbrane ljudske pesmi, ljudske pripovedi ter literarna besedila od Aškerca do sodobnosti glede na reprezentacijo in konceptualizacijo islama. Na podlagi analize besedil in teoretskih spoznanj, ugotavljamo, da podoba muslimana, ali Turka iz folklore in literature 19. stoletja prikazuje ontološko, religiozno in kulturno drugačnega tujega, kar pa povzroča odpor. Toda, ko pesnik Aškerc obišče muslimansko okolje konec 19. stoletja, gre za časovni in personalni odmik od obdobja turških vpadov, se stereotipizacija že prekine, drugačna izkušnja stika z islamom ga celo navduši, odkriva podobnosti s krščanstvom, hkrati pa eksotiko, ki je še posebno privlačna. A še vedno se v pesmih skrivajo kritični toni. Negativna podoba pripadnika islama je v folklori in literaturi 19. stoletja prevladujoča, saj je kolektivni spomin na turško divjanje in povezanost islama in muslimana z nasiljem, izjemno trdovraten. Drugače pa je v literaturi 1. svetovne vojne, saj je prav zaradi eksistencialne ogroženosti vseh udeležencev v vojni, v njej odsotnost bojazni pred Drugim, ki je bil muslimanske vere. Odnos do muslimanskega Drugega po letu 1991 pa je predstavljen nevtralno, morda so negativne le tiste podobe, ki izhajajo iz arabskega sveta, sveta, ki je bil preveč oddaljen od nas in ga nismo poznali. Razprava je poskusila zajeti različnost odnosov do muslimanskega drugega tako kot jih je bilo mogoče razbrati iz reprezentacij. Slovstvena podoba islama tako ni recept za dialog z drugim in drugačnim, je le možnost, da prek teh tematizacij ugotavljamo enoplastnost ali večplastnost teh podob. Ne moremo pa v analizo teh podob, niti v njihov kontekstualni okvir, aplicirati sodobnih medreligijskih trendov. Sodobna spoznanja, da dialog lahko poteka le na osebni ravni, da je mogoč le pri sprejemanju kulturne in religiozne različnosti, ki pa izhaja iz preseganja doktrinalnih in dogmatskih zapovedi tako islama kot krščanstva, vidimo tudi v nekaterih analiziranih besedilih.