UVODNIK STRATEŠKE KOMUNIKACIJE IN OBOROŽENE SILE

{"title":"UVODNIK \nSTRATEŠKE KOMUNIKACIJE IN OBOROŽENE SILE","authors":"","doi":"10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.0","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Druga številka v enaindvajsetem letu izhajanja Sodobnih vojaških izzivov je namenjena strateškim komunikacijam in njihovemu vplivu, povezavam in interakcijam, povezanim z oboroženimi silami. Morda ste že opazili, da uporabljamo izraz komunikacije, in ne komuniciranje. Na hitro bo marsikdo pomislil, da gre za majhno nepomembno razliko v besedah in besedni zvezi, saj med strateškim komuniciranjem in strateškimi komunikacijami ne more biti prav velike razlike, drugi bodo spet menili, da je raba ene ali druge oblike napačna. Terminološkega konsenza ni ne v slovenščini ne v angleščini. Na podlagi mnenja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v slovenščini uporabljamo v tej številki v kontekstu Natovega koncepta izraz strateške komunikacije. Pri tem poudarjamo, da z izborom izraza ne normiramo rabe, temveč si predvsem prizadevamo za doslednost in spodbujanje razprave. Iz člankov v številki razberemo, da si bo za terminologijo še treba prizadevati in da to ne bo preprosto. Nekateri sicer menijo, da je nepomembno usmerjati pozornost na drobne terminološke razlike, saj je vendar pomembna vsebina oziroma vse tisto, kar nam razvoj neke vsebine prinaša. Pa je res tako?\nPri pripravi tematske številke, ki je pred vami, smo se s številnimi izzivi srečali že pri načrtovanju. Temeljna zamisel je bila nameniti nekaj pozornosti komunikacijam in komuniciranju oboroženih sil z različnimi notranjimi in zunanjimi ciljnimi javnostmi v različnih oblikah, kot so na primer klasični mediji, socialna omrežja, različni javni dogodki, uporaba sile in podobno. Za oborožene sile je zelo pomembno, kakšna so razmerja znotraj sil, torej med zaposlenimi, in kakšna so razmerja z drugimi javnostmi, ki o delovanju in prihodnosti oboroženih sil tudi odločajo. Da bi dosegli kar najboljši rezultat, smo se povezali s prof. dr. Marjanom Malešičem s Fakultete za družbene vede, ki je med drugim tudi dolgoletni vodja delovne skupine za področje odnosov z javnostmi in množične medije pri evropskem združenju vojaških sociologov Ergomas.\nK nastajanju te številke je vsebinsko prispevala tudi posebna izdaja mednarodnega zbornika o strateškem komuniciranju s tematskim naslovom Smernice za prihodnost na področju strateškega komuniciranja, ki jo je lani novembra izdala založba Routledge.\nNismo ostali samo pri terminološkem vprašanju, temveč smo se ukvarjali tudi s pojmovnim. O temi, ki smo se ji posvetili, je veliko napisanega in ima vsebinsko bogato zgodovino. Med najpogostejšimi izrazi v njeni zgodovini so propaganda (ta je najstarejši), odnosi z javnostmi, informacijsko vplivanje, komuniciranje, strateško komuniciranje, korporativno komuniciranje in strateške komunikacije ter drugi. Ti so kot pojmi zapisani v Natovem konceptu strateških komunikacij, v katerem lahko preberemo, da gre za usklajeno in namensko uporabo njegovih informacijsko-komunikacijskih zmogljivosti in dejavnosti. Sem spadajo dejavnosti javne diplomacije, odnosov z javnostmi ter informacijskega in psihološkega delovanja. Te so primerna podpora politiki, operacijam in delovanju zavezništva za doseganje ciljev Nata. Republika Slovenija je že petnajst let članica zavezništva. Slovenska vojska je ves ta čas močno vpeta v različne Natove dejavnosti in tudi zanjo velja Natov koncept strateških komunikacij. Zaradi navedenega je naslov tematske številke pred vami Strateške komunikacije in oborožene sile.\nPojmovni in terminološki vidik sta samo dva izmed številnih vidikov proučevanja izbrane teme, ki je interdisciplinarna in trenutno zelo pomembna. S svojih hitrim razvojem prinaša veliko priložnosti, vendar tudi vprašanj. Možnosti za raziskave, razprave in različne rešitve bo v prihodnje še veliko.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"115 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2019-06-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.0","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0

Abstract

Druga številka v enaindvajsetem letu izhajanja Sodobnih vojaških izzivov je namenjena strateškim komunikacijam in njihovemu vplivu, povezavam in interakcijam, povezanim z oboroženimi silami. Morda ste že opazili, da uporabljamo izraz komunikacije, in ne komuniciranje. Na hitro bo marsikdo pomislil, da gre za majhno nepomembno razliko v besedah in besedni zvezi, saj med strateškim komuniciranjem in strateškimi komunikacijami ne more biti prav velike razlike, drugi bodo spet menili, da je raba ene ali druge oblike napačna. Terminološkega konsenza ni ne v slovenščini ne v angleščini. Na podlagi mnenja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v slovenščini uporabljamo v tej številki v kontekstu Natovega koncepta izraz strateške komunikacije. Pri tem poudarjamo, da z izborom izraza ne normiramo rabe, temveč si predvsem prizadevamo za doslednost in spodbujanje razprave. Iz člankov v številki razberemo, da si bo za terminologijo še treba prizadevati in da to ne bo preprosto. Nekateri sicer menijo, da je nepomembno usmerjati pozornost na drobne terminološke razlike, saj je vendar pomembna vsebina oziroma vse tisto, kar nam razvoj neke vsebine prinaša. Pa je res tako? Pri pripravi tematske številke, ki je pred vami, smo se s številnimi izzivi srečali že pri načrtovanju. Temeljna zamisel je bila nameniti nekaj pozornosti komunikacijam in komuniciranju oboroženih sil z različnimi notranjimi in zunanjimi ciljnimi javnostmi v različnih oblikah, kot so na primer klasični mediji, socialna omrežja, različni javni dogodki, uporaba sile in podobno. Za oborožene sile je zelo pomembno, kakšna so razmerja znotraj sil, torej med zaposlenimi, in kakšna so razmerja z drugimi javnostmi, ki o delovanju in prihodnosti oboroženih sil tudi odločajo. Da bi dosegli kar najboljši rezultat, smo se povezali s prof. dr. Marjanom Malešičem s Fakultete za družbene vede, ki je med drugim tudi dolgoletni vodja delovne skupine za področje odnosov z javnostmi in množične medije pri evropskem združenju vojaških sociologov Ergomas. K nastajanju te številke je vsebinsko prispevala tudi posebna izdaja mednarodnega zbornika o strateškem komuniciranju s tematskim naslovom Smernice za prihodnost na področju strateškega komuniciranja, ki jo je lani novembra izdala založba Routledge. Nismo ostali samo pri terminološkem vprašanju, temveč smo se ukvarjali tudi s pojmovnim. O temi, ki smo se ji posvetili, je veliko napisanega in ima vsebinsko bogato zgodovino. Med najpogostejšimi izrazi v njeni zgodovini so propaganda (ta je najstarejši), odnosi z javnostmi, informacijsko vplivanje, komuniciranje, strateško komuniciranje, korporativno komuniciranje in strateške komunikacije ter drugi. Ti so kot pojmi zapisani v Natovem konceptu strateških komunikacij, v katerem lahko preberemo, da gre za usklajeno in namensko uporabo njegovih informacijsko-komunikacijskih zmogljivosti in dejavnosti. Sem spadajo dejavnosti javne diplomacije, odnosov z javnostmi ter informacijskega in psihološkega delovanja. Te so primerna podpora politiki, operacijam in delovanju zavezništva za doseganje ciljev Nata. Republika Slovenija je že petnajst let članica zavezništva. Slovenska vojska je ves ta čas močno vpeta v različne Natove dejavnosti in tudi zanjo velja Natov koncept strateških komunikacij. Zaradi navedenega je naslov tematske številke pred vami Strateške komunikacije in oborožene sile. Pojmovni in terminološki vidik sta samo dva izmed številnih vidikov proučevanja izbrane teme, ki je interdisciplinarna in trenutno zelo pomembna. S svojih hitrim razvojem prinaša veliko priložnosti, vendar tudi vprašanj. Možnosti za raziskave, razprave in različne rešitve bo v prihodnje še veliko.
查看原文
分享 分享
微信好友 朋友圈 QQ好友 复制链接
本刊更多论文
求助全文
约1分钟内获得全文 去求助
来源期刊
自引率
0.00%
发文量
0
期刊最新文献
Analysis of the Armed Conflict: A Case Study of Lord’s Resistance Army Varnostne Paradigme The Dynamics of an (Armed) Conflict: The Albanian Minority in the Republic of North Macedonia Editorial: Security Paradigms Proxy War: Its Philosophy and Ethics
×
引用
GB/T 7714-2015
复制
MLA
复制
APA
复制
导出至
BibTeX EndNote RefMan NoteFirst NoteExpress
×
×
提示
您的信息不完整,为了账户安全,请先补充。
现在去补充
×
提示
您因"违规操作"
具体请查看互助需知
我知道了
×
提示
现在去查看 取消
×
提示
确定
0
微信
客服QQ
Book学术公众号 扫码关注我们
反馈
×
意见反馈
请填写您的意见或建议
请填写您的手机或邮箱
已复制链接
已复制链接
快去分享给好友吧!
我知道了
×
扫码分享
扫码分享
Book学术官方微信
Book学术文献互助
Book学术文献互助群
群 号:481959085
Book学术
文献互助 智能选刊 最新文献 互助须知 联系我们:info@booksci.cn
Book学术提供免费学术资源搜索服务,方便国内外学者检索中英文文献。致力于提供最便捷和优质的服务体验。
Copyright © 2023 Book学术 All rights reserved.
ghs 京公网安备 11010802042870号 京ICP备2023020795号-1