UVODNIK STRATEŠKE KOMUNIKACIJE IN OBOROŽENE SILE

Abstract

Druga številka v enaindvajsetem letu izhajanja Sodobnih vojaških izzivov je namenjena strateškim komunikacijam in njihovemu vplivu, povezavam in interakcijam, povezanim z oboroženimi silami. Morda ste že opazili, da uporabljamo izraz komunikacije, in ne komuniciranje. Na hitro bo marsikdo pomislil, da gre za majhno nepomembno razliko v besedah in besedni zvezi, saj med strateškim komuniciranjem in strateškimi komunikacijami ne more biti prav velike razlike, drugi bodo spet menili, da je raba ene ali druge oblike napačna. Terminološkega konsenza ni ne v slovenščini ne v angleščini. Na podlagi mnenja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v slovenščini uporabljamo v tej številki v kontekstu Natovega koncepta izraz strateške komunikacije. Pri tem poudarjamo, da z izborom izraza ne normiramo rabe, temveč si predvsem prizadevamo za doslednost in spodbujanje razprave. Iz člankov v številki razberemo, da si bo za terminologijo še treba prizadevati in da to ne bo preprosto. Nekateri sicer menijo, da je nepomembno usmerjati pozornost na drobne terminološke razlike, saj je vendar pomembna vsebina oziroma vse tisto, kar nam razvoj neke vsebine prinaša. Pa je res tako? Pri pripravi tematske številke, ki je pred vami, smo se s številnimi izzivi srečali že pri načrtovanju. Temeljna zamisel je bila nameniti nekaj pozornosti komunikacijam in komuniciranju oboroženih sil z različnimi notranjimi in zunanjimi ciljnimi javnostmi v različnih oblikah, kot so na primer klasični mediji, socialna omrežja, različni javni dogodki, uporaba sile in podobno. Za oborožene sile je zelo pomembno, kakšna so razmerja znotraj sil, torej med zaposlenimi, in kakšna so razmerja z drugimi javnostmi, ki o delovanju in prihodnosti oboroženih sil tudi odločajo. Da bi dosegli kar najboljši rezultat, smo se povezali s prof. dr. Marjanom Malešičem s Fakultete za družbene vede, ki je med drugim tudi dolgoletni vodja delovne skupine za področje odnosov z javnostmi in množične medije pri evropskem združenju vojaških sociologov Ergomas. K nastajanju te številke je vsebinsko prispevala tudi posebna izdaja mednarodnega zbornika o strateškem komuniciranju s tematskim naslovom Smernice za prihodnost na področju strateškega komuniciranja, ki jo je lani novembra izdala založba Routledge. Nismo ostali samo pri terminološkem vprašanju, temveč smo se ukvarjali tudi s pojmovnim. O temi, ki smo se ji posvetili, je veliko napisanega in ima vsebinsko bogato zgodovino. Med najpogostejšimi izrazi v njeni zgodovini so propaganda (ta je najstarejši), odnosi z javnostmi, informacijsko vplivanje, komuniciranje, strateško komuniciranje, korporativno komuniciranje in strateške komunikacije ter drugi. Ti so kot pojmi zapisani v Natovem konceptu strateških komunikacij, v katerem lahko preberemo, da gre za usklajeno in namensko uporabo njegovih informacijsko-komunikacijskih zmogljivosti in dejavnosti. Sem spadajo dejavnosti javne diplomacije, odnosov z javnostmi ter informacijskega in psihološkega delovanja. Te so primerna podpora politiki, operacijam in delovanju zavezništva za doseganje ciljev Nata. Republika Slovenija je že petnajst let članica zavezništva. Slovenska vojska je ves ta čas močno vpeta v različne Natove dejavnosti in tudi zanjo velja Natov koncept strateških komunikacij. Zaradi navedenega je naslov tematske številke pred vami Strateške komunikacije in oborožene sile. Pojmovni in terminološki vidik sta samo dva izmed številnih vidikov proučevanja izbrane teme, ki je interdisciplinarna in trenutno zelo pomembna. S svojih hitrim razvojem prinaša veliko priložnosti, vendar tudi vprašanj. Možnosti za raziskave, razprave in različne rešitve bo v prihodnje še veliko.