Presoja vloge zelenih in pozidanih površin pri zmanjševanju učinkov površinskega mestnega toplotnega otoka na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja

Abstract

Hitra urbanizacija ima številne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi ter pomembno prispeva h globalnemu segrevanju. Eden izmed teh vplivov so tudi mestni to- plotni otoki, ki jih povzroča človekova dejavnost in so opredeljeni kot temperaturne razlike med mestnimi in okoliškimi območji. Zaradi hitre urbanizacije v zadn- jih desetletjih se Skopje spoprijema z izjemno močnimi učinki mestnih toplotnih otokov. Za proučevanje vloge pozidanih in zelenih površin pri nastanku površinskega mestnega toplotnega otoka je avtorica uporabila satelitske podatke Landsat ETM+, na podlagi katerih je analizi- rala temperaturo tal, in posnetke satelita Planet Scope DOVE visoke ločljivosti, na podlagi katerih je analizirala pozidane in zelene površine. Za geostatistične analize je uporabila 17 naključno izbranih podobmočij v Skopju. Izsledki raziskave kažejo pomembno povezavo med mestnim toplotnim otokom in pozidanimi površinami ter močno povezavo med zelenimi površinami in območji, na katerih ni mestnega toplotnega otoka, kar kaže, da se lahko učinek mestnih toplotnih otokov pomembno zmanjša z dodatnimi zelenimi površinami. Eden izmed pomembnih izsledkov raziskave je, da idealno razmerje med deležem pozidanih in zelenih površin, pri katerem je učinek mestnega toplotnega otoka šibek, v nekaterih primerih pa ga celo ni, znaša 40 : 60. Nadaljnje raziskave bi se morale osredotočati še na druge dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek mestnega toplotnega otoka.