UVODNIK DRUŽINA KOT NEVIDNI STEBER VOJAŠKEGA POKLICA

V zadnji lanski številki Sodobnih vojaških izzivov, ki smo jo posvetili organizacijski kulturi, smo objavili tudi članka, v katerih so avtorice objavile rezultate raziskave o zanimanju mladih za vojaški poklic. Gre za zelo aktualno temo, saj se Slovenska vojska v zadnjem desetletju spoprijema z manjšim zanimanjem za vojaški poklic, kar se kaže v postopnem zmanjševanju njenih vrst, čeprav država svojih interesov v povezavi z dejavnostmi vojske ne zmanjšuje. Prav nasprotno. Slovenska vojska ima poleg rednih nalog od začetka evropske migrantske krize leta 2015 dodatne pri varovanju schengenske meje, prav tako pa je bila zelo dejavna v času epidemije COVID-19. Nataša Troha in Nuša Gorenak iz Slovenske vojske sta opravili raziskavo na vzorcu 7418 srednješolcev ter rezultate opisali v prispevku z naslovom Značilnosti dela skozi oči generacije mladih: raziskava mladi in motivi za vojaški poklic. Tudi Nina Rosulnik in Janja Vuga Beršnak sta opravili raziskavo pri 221 študentkah in študentih, rezultate pa predstavili v prispevku z naslovom Kaj pritegne mladostnike 21. stoletja, da se zaposlijo v vojaški organizaciji. Rezultati obeh raziskav so zanimivi in zelo koristni za vse, ki si prizadevajo popolniti Slovensko vojsko. Njihova naloga ni lahka, razlogov za to pa je veliko. Eden glavnih je, da popolnjevanje Slovenske vojske ni le izziv za SV, temveč za slovensko državo, njeno vlado in državno upravo. Gre za sistemski izziv, ki se ga je treba tako tudi lotiti. Zanimivo je, da je na primer Policiji uspelo ohraniti enako število zaposlenih, kot ga je imela pred leti, vojska pa ne. V čem je torej razlika med policijskim in vojaškim poklicem? Včasih se nam zdita podobna, spet drugič ugotavljamo, da sploh nista primerljiva. V znanstvenem smislu med drugim tudi ta izziv preučuje vojaška sociologija. Če se vrnemo k raziskavi naših štirih avtoric in njihovim ugotovitvam, izvemo, da je za mlade, ki še nimajo družin, pojem družine kot vrednota zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo izbiro poklica. Troha in Gorenak sta ugotovili, da so dijaki po prioritetah med 24 trditvami na drugo mesto razvrstili s povprečno oceno 3,3 trditev, da bi jih motilo, če bi bili zaradi dela dalj časa odsotni od družine in prijateljev. Rosulnik in Vuga Beršnak sta ugotovili, da je med vrednotami, ki so mladim študentom najpomembnejše, družina na prvem mestu. Navedeno je razlog več, da se je treba vsebinam, povezanimi z vojaškimi družinami, bolj posvetiti. Zaradi tega smo se za sodelovanje pri pripravi naše tokratne tematske številke dogovorili s predavateljico in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Janjo Vuga Beršnak, ki je vodja projekta z naslovom Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit vojaških družin (J5 1786), financira pa ga Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Res je, da se v zgodovini Sodobnih vojaških izzivov tokrat prvič tematsko posvečamo vojaškim družinam, v vojaški sociologiji pa jih to vsebino veliko raziskuje že dolgo. Vojaške družine so zelo pomemben, čeprav pogosto neviden steber delovanja vsake vojske. Za kakšen pristop pri skrbi za vojaške družine se odloči posamezna država, vojska ali njen poveljnik, je odvisno od raznovrstnih dejavnikov, o katerih bomo izvedeli več v prispevkih.