{"title":"Pomen pandemije covida-19 za duševno zdravje medicinskih sester in zdravnikov:","authors":"Uroš Višič, Maja Sočan","doi":"10.14528/snr.2022.56.4.3113","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje v tej populaciji.Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov.Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah.Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Obzornik zdravstvene nege","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3113","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
Pomen pandemije covida-19 za duševno zdravje medicinskih sester in zdravnikov:
Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje v tej populaciji.Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov.Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah.Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
分享
求助内容：
应助结果提醒方式：
扫码关注我们
