Pub Date : 2024-06-15DOI: 10.14528/snr.2024.58.2.3287
T. Dilles
{"title":"Challenges to make patient engagement result in more sustainable pharmaceutical care","authors":"T. Dilles","doi":"10.14528/snr.2024.58.2.3287","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.2.3287","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"141336941","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-06-15DOI: 10.14528/snr.2024.58.2.3120
Barbara Simonič, Tanja Pate
Uvod: Doživetje in preživetje akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je visoko stresen(travmatičen) dogodek, ki pomembno vpliva na življenje posameznika in njegovih svojcev, zato je bil namenobravnavane raziskave preučiti povezavo izkušnje tovrstnega dogodka s čustvenim doživljanjem.Metode: Opravljeni sta bili deskriptivna in korelacijska presečna raziskava na udeležencih z izkušnjo akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja (n = 54) in svojcih(n = 59).Rezultati: Ozaveščanje čustev kot način soočanja z življenjsko ogrožajočimi stanji je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,455, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,341, p < 0,01) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,337, p < 0,01). Izražanje čustev kot način soočanja je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,416, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,252, p < 0,05) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,481, p < 0,01). Spoprijemanje s čustvi pri pacientih pojasnjuje spol (β = –0,51), pri svojcih pa posttravmatska rast (β = 0,41) in individualne moči (β = 0,51).Diskusija in zaključek: Čustveno spoprijemanje ob soočanju s posledicami življenjsko ogrožajočega akutnega zdravstvenega stanja ima pomembno vlogo pri posttravmatski rasti, večjem občutku življenjske uspešnosti in individualnih moči. Ustrezno čustveno soočanje s stresom ob doživetju in preživetju življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je ključnega pomena pri uspešni prilagoditvi na življenje po tem dogodku.
{"title":"Čustveno soočanje s posledicami življenjsko ogrožajočih zdravstvenih stanj","authors":"Barbara Simonič, Tanja Pate","doi":"10.14528/snr.2024.58.2.3120","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.2.3120","url":null,"abstract":"Uvod: Doživetje in preživetje akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je visoko stresen(travmatičen) dogodek, ki pomembno vpliva na življenje posameznika in njegovih svojcev, zato je bil namenobravnavane raziskave preučiti povezavo izkušnje tovrstnega dogodka s čustvenim doživljanjem.Metode: Opravljeni sta bili deskriptivna in korelacijska presečna raziskava na udeležencih z izkušnjo akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja (n = 54) in svojcih(n = 59).Rezultati: Ozaveščanje čustev kot način soočanja z življenjsko ogrožajočimi stanji je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,455, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,341, p < 0,01) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,337, p < 0,01). Izražanje čustev kot način soočanja je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,416, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,252, p < 0,05) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,481, p < 0,01). Spoprijemanje s čustvi pri pacientih pojasnjuje spol (β = –0,51), pri svojcih pa posttravmatska rast (β = 0,41) in individualne moči (β = 0,51).Diskusija in zaključek: Čustveno spoprijemanje ob soočanju s posledicami življenjsko ogrožajočega akutnega zdravstvenega stanja ima pomembno vlogo pri posttravmatski rasti, večjem občutku življenjske uspešnosti in individualnih moči. Ustrezno čustveno soočanje s stresom ob doživetju in preživetju življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je ključnega pomena pri uspešni prilagoditvi na življenje po tem dogodku.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"1 5","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"141336744","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-06-15DOI: 10.14528/snr.2024.58.2.3202
Marta Šporin, Tina Kamenšek, Marija Milavec Kapun
Uvod: Spolna vzgoja mladostnikov je v šolah pomembno področje izobraževanja. Namen raziskave je bil oceniti znanje o spolnosti, izkušnje, vedenje in vire informacij o spolnosti med slovenskimi dijaki.Metode: Uporabljen je bil spletni vprašalnik, poslan na vse srednje šole v osrednjeslovenski regiji, s povabilom dijakom prvih letnikov. V analizo so bili vključeni odgovori 201 anketiranca. Sodelujoči so bili v povprečju stari 15,59 let, 57 % ženskega spola in 67 % jih je bilo gimnazijcev. Podatki so bili statistično analizirani s testi hi-kvadrat, Mann-Whitneyjevim U-testom in t-testom.Rezultati: Najpogostejši viri informacij o spolnosti za dijake so splet (67,0 %) in prijatelji (60,4 %). Večina dijakov želi informacije pridobiti od zdravstvenih delavcev (61,2 %) in najmanj od učiteljev (26,5 %). Spolna izkušnja z vaginalno penetracijo je pri dijakih/-njah srednjih in poklicnih srednjih šol pogostejša v primerjavi z gimnazijci/-kami (χ2 = 7,863, p = 0,005). Znanje o spolnosti se razlikuje glede na spol (U = 2257,500, p = 0,003) in vrsto srednješolskega izobraževanja (U = 1943,500, p = 0,001). Znanje o spolnosti je pozitivno povezano s količino pogovora o različnih temah o spolnosti, razen o božanju. Ni pa povezano s spolno aktivnostjo in uporabo zaščite.Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se več pozornosti nameni spolni vzgoji srednješolcev. Medicinske sestre v šolskem okolju lahko spodbujajo medvrstniško informiranje, opolnomočajo starše za pogovor z mladostniki in izvajajo spolno vzgojo. Rezultati raziskav o učinkovitosti različnih oblik in vsebin spolne vzgoje so lahko osnova za nadgradnjo preventivnih programov
{"title":"Spolna zdravstvena pismenost slovenskih srednješolcev","authors":"Marta Šporin, Tina Kamenšek, Marija Milavec Kapun","doi":"10.14528/snr.2024.58.2.3202","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.2.3202","url":null,"abstract":"Uvod: Spolna vzgoja mladostnikov je v šolah pomembno področje izobraževanja. Namen raziskave je bil oceniti znanje o spolnosti, izkušnje, vedenje in vire informacij o spolnosti med slovenskimi dijaki.Metode: Uporabljen je bil spletni vprašalnik, poslan na vse srednje šole v osrednjeslovenski regiji, s povabilom dijakom prvih letnikov. V analizo so bili vključeni odgovori 201 anketiranca. Sodelujoči so bili v povprečju stari 15,59 let, 57 % ženskega spola in 67 % jih je bilo gimnazijcev. Podatki so bili statistično analizirani s testi hi-kvadrat, Mann-Whitneyjevim U-testom in t-testom.Rezultati: Najpogostejši viri informacij o spolnosti za dijake so splet (67,0 %) in prijatelji (60,4 %). Večina dijakov želi informacije pridobiti od zdravstvenih delavcev (61,2 %) in najmanj od učiteljev (26,5 %). Spolna izkušnja z vaginalno penetracijo je pri dijakih/-njah srednjih in poklicnih srednjih šol pogostejša v primerjavi z gimnazijci/-kami (χ2 = 7,863, p = 0,005). Znanje o spolnosti se razlikuje glede na spol (U = 2257,500, p = 0,003) in vrsto srednješolskega izobraževanja (U = 1943,500, p = 0,001). Znanje o spolnosti je pozitivno povezano s količino pogovora o različnih temah o spolnosti, razen o božanju. Ni pa povezano s spolno aktivnostjo in uporabo zaščite.Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se več pozornosti nameni spolni vzgoji srednješolcev. Medicinske sestre v šolskem okolju lahko spodbujajo medvrstniško informiranje, opolnomočajo starše za pogovor z mladostniki in izvajajo spolno vzgojo. Rezultati raziskav o učinkovitosti različnih oblik in vsebin spolne vzgoje so lahko osnova za nadgradnjo preventivnih programov","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"9 9","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"141337195","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Uvod: Vpliv porodnega položaja na tveganje za poškodbo presredka, ki je odvisen od lokalnih in regionalnih babiških praks, kot so ročna tehnika zaščite presredka, razne stopnje epiziotomije in operativnih porodov itd., še ni zadostno raziskan. Namen raziskave je bil v eni od slovenskih porodnišnic preučiti morebitno povezavo med porodnim položajem ob iztisu ploda in pojavnostjo poškodbe presredka.Metode: V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 625 porodnic, ki so leta 2021 rodile v Splošni bolnišnici Jesenice. Izključili smo večplodne nosečnosti, prezgodnje porode, porode s plodom v medenični ali okcipito-posteriorni vstavi, vakuumske ekstrakcije ploda in epiziotomije. Z multiplo logistično regresijo smo preučili, ali je bil položaj porodnice ob iztisu ploda (leže na hrbtu (n = 66), leže na boku (n = 404) ali vsi ostali položaji (n = 155)) neodvisno povezan s pojavnostjo poškodbe presredka.Rezultati:Pri 363 porodnicah (58 %) ni prišlo do poškodbe presredka. Pri 192 (73 %) je prišlo do poškodbe prve stopnje, pri 59 (23 %) do poškodbe druge stopnje in pri 11 (4 %) do poškodbe presredka tretje ali četrte stopnje. Porodni položaj ob iztisu ploda ob upoštevanju drugih potencialnih dejavnikov tveganja ni bil statistično pomembno povezan s tveganjem za poškodbo presredka: razmerje obetov (RO) 0,691, 95% interval zaupanja (IZ) – 0,401–1,191 za položaj na boku; RO 0,710, 95% IZ – 0,386–1,306 za ostale položaje v primerjavi s porajanjem leže na hrbtu.Diskusija in zaključek: V slovenski porodnišnici z visokim odstotkom porodnic, ki ne rodijo leže na hrbtu, porodni položaj ob iztisu ploda ni neodvisni dejavnik tveganja za nastanek poškodbe presredka
{"title":"Vpliv porodnega položaja pri iztisu ploda na poškodbo presredka","authors":"Karmen Kapus, Iva Kukovica, Anita Frelih Fabjan, Miha Lučovnik","doi":"10.14528/snr.2024.58.2.3213","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.2.3213","url":null,"abstract":"Uvod: Vpliv porodnega položaja na tveganje za poškodbo presredka, ki je odvisen od lokalnih in regionalnih babiških praks, kot so ročna tehnika zaščite presredka, razne stopnje epiziotomije in operativnih porodov itd., še ni zadostno raziskan. Namen raziskave je bil v eni od slovenskih porodnišnic preučiti morebitno povezavo med porodnim položajem ob iztisu ploda in pojavnostjo poškodbe presredka.Metode: V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 625 porodnic, ki so leta 2021 rodile v Splošni bolnišnici Jesenice. Izključili smo večplodne nosečnosti, prezgodnje porode, porode s plodom v medenični ali okcipito-posteriorni vstavi, vakuumske ekstrakcije ploda in epiziotomije. Z multiplo logistično regresijo smo preučili, ali je bil položaj porodnice ob iztisu ploda (leže na hrbtu (n = 66), leže na boku (n = 404) ali vsi ostali položaji (n = 155)) neodvisno povezan s pojavnostjo poškodbe presredka.Rezultati:Pri 363 porodnicah (58 %) ni prišlo do poškodbe presredka. Pri 192 (73 %) je prišlo do poškodbe prve stopnje, pri 59 (23 %) do poškodbe druge stopnje in pri 11 (4 %) do poškodbe presredka tretje ali četrte stopnje. Porodni položaj ob iztisu ploda ob upoštevanju drugih potencialnih dejavnikov tveganja ni bil statistično pomembno povezan s tveganjem za poškodbo presredka: razmerje obetov (RO) 0,691, 95% interval zaupanja (IZ) – 0,401–1,191 za položaj na boku; RO 0,710, 95% IZ – 0,386–1,306 za ostale položaje v primerjavi s porajanjem leže na hrbtu.Diskusija in zaključek: V slovenski porodnišnici z visokim odstotkom porodnic, ki ne rodijo leže na hrbtu, porodni položaj ob iztisu ploda ni neodvisni dejavnik tveganja za nastanek poškodbe presredka","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"8 5","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"141337658","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-05-16DOI: 10.14528/snr.2024.58.3.3208
Petra Petročnik, Mirko Prosen, Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, Polona Mivšek
Introduction: With couples' increasing postponement of pregnancy to later in life and the associated rising infertility rates, healthcare professionals need to be proactive in counselling on the risk factors affecting reproduction. To do so, they need specific counselling skills and evidence-based information. The aim of this study was to assess and compare participants' knowledge of fertility issues before and after an educational intervention on preconception health care.Methods: A cross-sectional observational study was conducted, using the same questionnaire to assess the pre- and post-intervention status. The questionnaire was developed on the basis of a literature review on infertility risk factors. The survey was conducted in a conference setting. Participation in the survey was voluntary and confidentiality was assured to all participants (midwives, nurses and healthcare students). The differences in participants' pre- and post-intervention knowledge were calculated using the Wilcoxon signed rank test.Results: The results of our study show an improvement in participants' overall knowledge on infertility risk factors. These improvements were statistically significant in the sections of 'Age and Fertility' and 'Environmental Hazards', while in the sections 'Pre-existing Medical Conditions' and 'Lifestyle Factors Affecting Fertility', participants already possessed comprehensive knowledge prior to the educational intervention.Discussion and conclusion: Health professionals can improve their knowledge on preconception health through continuous education. Further studies need to test the long-term effects of different educational approaches.
{"title":"impact of an educational intervention on fertility awareness of healthcare professionals","authors":"Petra Petročnik, Mirko Prosen, Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, Polona Mivšek","doi":"10.14528/snr.2024.58.3.3208","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.3.3208","url":null,"abstract":"Introduction: With couples' increasing postponement of pregnancy to later in life and the associated rising infertility rates, healthcare professionals need to be proactive in counselling on the risk factors affecting reproduction. To do so, they need specific counselling skills and evidence-based information. The aim of this study was to assess and compare participants' knowledge of fertility issues before and after an educational intervention on preconception health care.Methods: A cross-sectional observational study was conducted, using the same questionnaire to assess the pre- and post-intervention status. The questionnaire was developed on the basis of a literature review on infertility risk factors. The survey was conducted in a conference setting. Participation in the survey was voluntary and confidentiality was assured to all participants (midwives, nurses and healthcare students). The differences in participants' pre- and post-intervention knowledge were calculated using the Wilcoxon signed rank test.Results: The results of our study show an improvement in participants' overall knowledge on infertility risk factors. These improvements were statistically significant in the sections of 'Age and Fertility' and 'Environmental Hazards', while in the sections 'Pre-existing Medical Conditions' and 'Lifestyle Factors Affecting Fertility', participants already possessed comprehensive knowledge prior to the educational intervention.Discussion and conclusion: Health professionals can improve their knowledge on preconception health through continuous education. Further studies need to test the long-term effects of different educational approaches.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"99 10","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-05-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140968237","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-03-19DOI: 10.14528/snr.2024.58.1.3205
Lidija Zorman, Patricija Goubar
Uvod:Vestibularni sistem pri osebah omogoča posredovanje refleksov, ki prispevajo k nadzorovanju ravnotežja in izvedbi vsakodnevnih dejavnosti. Najbolj pogosta motnja v delovanju vestibularnega sistema je vrtoglavica. Namen raziskave je bil raziskati vpliv vestibularne terapije na kakovost življenja pri odraslih osebah, ki se soočajo z vrtoglavico in disfunkcijo vestibularnega sistema.Metode: Pregled literature je bil izveden v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect in SAGE Journals. Vključitveni kriteriji iskanja so bili izvirni in pregledni znanstveni članki, objavljeni v časovnem obdobju od 2012 do 2021 ter dostopni v celotnem besedilu. V analizo je bilo vključenih 12 člankov. Potek pregleda literature je predstavljen z diagramom PRISMA.Rezultati: Na podlagi tematske analize smo identificirali štiri vsebinske kategorije: vrste metod vestibularne terapije za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije; uspešnost zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije z metodami vestibularne terapije; negativni učinki in zapleti vestibularne terapije; vpliv zdravljenja z vestibularno terapijo na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo.Diskusija in zaključek: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je vestibularna terapija učinkovit in hkrati zelo varen način zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije. Na področju disfunkcije vestibularnega sistema se pospešeno vpeljujejo in proučujejo tehnološko naprednejše in zelo obetavne metode vestibularne terapije.
{"title":"Metode vestibularne terapije in njihov vpliv na kakovost življenja odraslih oseb z motnjami v delovanju vestibularnega sistema","authors":"Lidija Zorman, Patricija Goubar","doi":"10.14528/snr.2024.58.1.3205","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3205","url":null,"abstract":"Uvod:Vestibularni sistem pri osebah omogoča posredovanje refleksov, ki prispevajo k nadzorovanju ravnotežja in izvedbi vsakodnevnih dejavnosti. Najbolj pogosta motnja v delovanju vestibularnega sistema je vrtoglavica. Namen raziskave je bil raziskati vpliv vestibularne terapije na kakovost življenja pri odraslih osebah, ki se soočajo z vrtoglavico in disfunkcijo vestibularnega sistema.Metode: Pregled literature je bil izveden v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect in SAGE Journals. Vključitveni kriteriji iskanja so bili izvirni in pregledni znanstveni članki, objavljeni v časovnem obdobju od 2012 do 2021 ter dostopni v celotnem besedilu. V analizo je bilo vključenih 12 člankov. Potek pregleda literature je predstavljen z diagramom PRISMA.Rezultati: Na podlagi tematske analize smo identificirali štiri vsebinske kategorije: vrste metod vestibularne terapije za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije; uspešnost zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije z metodami vestibularne terapije; negativni učinki in zapleti vestibularne terapije; vpliv zdravljenja z vestibularno terapijo na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo.Diskusija in zaključek: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je vestibularna terapija učinkovit in hkrati zelo varen način zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije. Na področju disfunkcije vestibularnega sistema se pospešeno vpeljujejo in proučujejo tehnološko naprednejše in zelo obetavne metode vestibularne terapije.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"57 8","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140228795","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-03-19DOI: 10.14528/snr.2024.58.1.3212
B. Skela-Savič, Allison Squires, Walter Sermeus, B. Lobe, Simon Dello, Mateja Bahun
Introduction: Measures to improve nurses' work environments include ensuring adequate staffing levels, recognising the importance of nursing work, involving nurses in decision-making processes, and improving interprofessional communication. The aim of this study was to analyse the job characteristics reported by nurses and their association with the dimensions of clinical practice environments in hospitals.Methods: A cross-sectional explorative research design was employed. The Slovene-language version of the Practice Environment Scale of the Nursing Work Index (PES-NWI(SI)) and data on nurses' job characteristics were used. A total of 1,010 nurses (403 general care nurses and 605 healthcare assistants) from ten Slovenian general hospitals participated in the study. Permission to conduct the research was granted by the Commission of the Republic of Slovenia for Medical Ethics.Results: The mean score of the PES-NWI(SI) was low (2.64), and the scale reliability was 0.937. The original theoretical five-factor structure was confirmed. The regression model explained the five factors in 26–47% of cases. The explanatory variables included opportunities for advancement, educational opportunities, professional status, satisfaction with current job and work environment, independence at work, and study leave.Discussion and conclusion: The study revealed managers' inadequate ability to ensure sufficient staffing, insufficient involvement of both respondents and managers in hospital affairs, and the lack of promotion opportunities. Creating an optimal work environment for nurses is an important task for managers and leaders. National healthcare policy must consider nurses as equal healthcare professionals and nursing as both a professional and scientific discipline.
{"title":"Self-assessment of the characteristics of nurses' work environment and psychometric analysis of the Slovene-language version of the Practice Environment Scale of the Nursing Work Index (PES-NWI)","authors":"B. Skela-Savič, Allison Squires, Walter Sermeus, B. Lobe, Simon Dello, Mateja Bahun","doi":"10.14528/snr.2024.58.1.3212","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3212","url":null,"abstract":"Introduction: Measures to improve nurses' work environments include ensuring adequate staffing levels, recognising the importance of nursing work, involving nurses in decision-making processes, and improving interprofessional communication. The aim of this study was to analyse the job characteristics reported by nurses and their association with the dimensions of clinical practice environments in hospitals.Methods: A cross-sectional explorative research design was employed. The Slovene-language version of the Practice Environment Scale of the Nursing Work Index (PES-NWI(SI)) and data on nurses' job characteristics were used. A total of 1,010 nurses (403 general care nurses and 605 healthcare assistants) from ten Slovenian general hospitals participated in the study. Permission to conduct the research was granted by the Commission of the Republic of Slovenia for Medical Ethics.Results: The mean score of the PES-NWI(SI) was low (2.64), and the scale reliability was 0.937. The original theoretical five-factor structure was confirmed. The regression model explained the five factors in 26–47% of cases. The explanatory variables included opportunities for advancement, educational opportunities, professional status, satisfaction with current job and work environment, independence at work, and study leave.Discussion and conclusion: The study revealed managers' inadequate ability to ensure sufficient staffing, insufficient involvement of both respondents and managers in hospital affairs, and the lack of promotion opportunities. Creating an optimal work environment for nurses is an important task for managers and leaders. National healthcare policy must consider nurses as equal healthcare professionals and nursing as both a professional and scientific discipline.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"53 40","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140230963","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-03-19DOI: 10.14528/snr.2024.58.1.3279
Roger Watson
{"title":"The potential and pitfalls of artificial intelligence in nursing","authors":"Roger Watson","doi":"10.14528/snr.2024.58.1.3279","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3279","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"56 12","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140228657","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-03-19DOI: 10.14528/snr.2024.58.1.3218
Sedina Kalender Smajlović
Uvod: Med oblike odločitev za prenehanje aktivnega zdravljenja spada vodilo »Ne oživljaj.«. Raziskave navajajo, da vloga medicinske sestre pri upoštevanju vodila vključuje pomoč pacientom, družinam, članom zdravstvenega tima pri sprejemanju informiranih odločitev. Namen pregleda literature je raziskati izkušnje in stališča medicinskih sester do upoštevanja vodila.Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature v obdobju od leta 2012 do leta 2022 v podatkovnih bazah COBIB, CINAHL in PubMed s ključnimi besedami: »vodilo Ne oživljaj.«, »medicinske sestre«, »do not resuscitate orders« in »nurses«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V integrativni pregled je bilo vključenih osemnajst raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj vključenih raziskav.Rezultati: Na podlagi analize člankov smo oblikovali tri kategorije: (1) dejavniki v povezavi z etiko zdravstvene nege, (2) demografski in poklicni dejavniki medicinskih sester in (3) dejavniki medsebojnih odnosov (družina, družba).Diskusija in zaključek: : Rezultati so pokazali, da na vprašanja, povezana z življenjem in smrtjo, vplivajo kultura, verska prepričanja družbe in pogled na avtonomijo. Medicinske sestre izražajo pomen upoštevanja pravic pacientov, pomen izobraževanja in dodatnega usposabljanja. Pojavljajo se tudi različne interpretacije o upoštevanju vodila »Ne oživljaj.«. Izražajo tudi potrebo po razpravi znotraj interdisciplinarnih timov, s pacienti in njihovimi družinami.
{"title":"Upoštevanje vodila »Ne oživljaj","authors":"Sedina Kalender Smajlović","doi":"10.14528/snr.2024.58.1.3218","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3218","url":null,"abstract":"Uvod: Med oblike odločitev za prenehanje aktivnega zdravljenja spada vodilo »Ne oživljaj.«. Raziskave navajajo, da vloga medicinske sestre pri upoštevanju vodila vključuje pomoč pacientom, družinam, članom zdravstvenega tima pri sprejemanju informiranih odločitev. Namen pregleda literature je raziskati izkušnje in stališča medicinskih sester do upoštevanja vodila.Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature v obdobju od leta 2012 do leta 2022 v podatkovnih bazah COBIB, CINAHL in PubMed s ključnimi besedami: »vodilo Ne oživljaj.«, »medicinske sestre«, »do not resuscitate orders« in »nurses«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V integrativni pregled je bilo vključenih osemnajst raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj vključenih raziskav.Rezultati: Na podlagi analize člankov smo oblikovali tri kategorije: (1) dejavniki v povezavi z etiko zdravstvene nege, (2) demografski in poklicni dejavniki medicinskih sester in (3) dejavniki medsebojnih odnosov (družina, družba).Diskusija in zaključek: : Rezultati so pokazali, da na vprašanja, povezana z življenjem in smrtjo, vplivajo kultura, verska prepričanja družbe in pogled na avtonomijo. Medicinske sestre izražajo pomen upoštevanja pravic pacientov, pomen izobraževanja in dodatnega usposabljanja. Pojavljajo se tudi različne interpretacije o upoštevanju vodila »Ne oživljaj.«. Izražajo tudi potrebo po razpravi znotraj interdisciplinarnih timov, s pacienti in njihovimi družinami.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"18 5","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140228756","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-03-19DOI: 10.14528/snr.2024.58.1.3164
Gregor Juder, Aleksandra Jančič, Barbara Kegl
Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem okolju.Metode:: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA.Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju.Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.
{"title":"Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših odraslih v domačem okolju","authors":"Gregor Juder, Aleksandra Jančič, Barbara Kegl","doi":"10.14528/snr.2024.58.1.3164","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3164","url":null,"abstract":"Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem okolju.Metode:: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA.Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju.Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"55 15","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140230952","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：