{"title":"近代早期欧洲的记忆,1500-1800","authors":"Katja Mahnič","doi":"10.4312/ah.13.1.346-350","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"V knjigi Memory in Early Modern Europe, 1500–1800 Judith Pollmann predstavlja izsledke, do katerih je pripeljal petletni raziskovalni projekt, osredotočen na spominske prakse v zgodnjem novem veku, ki ga je vodila. Kot izpostavlja v uvodnem poglavju, so se te kot raziskovalno področje pojavile sorazmerno pozno, čemur so botrovali različni vzroki, najpomembnejši med njimi pa je bil prav gotovo neukvarjanje zgodovinarjev z vizualnimi viri, materialno kulturo in literaturo. Šele ob pritegnitvi tovrstnih zgodovinskih virov se je jasno izrisala vseprisotnost najrazličnejših sredstev prenosa spomina v tem obdobju, s čimer se je odprla tudi pot za njegovo raziskovanje (str. 6). Prvi cilj njene knjige je, kot pravi, pokazati, kaj so dosedanje raziskave pokazale o spominu v zgodnjem novem veku, še posebej vzorce in trende, ki presegajo lokalne, regionalne in nacionalne okvire. Vendar pa naj bi ta služil drugemu, verjetno še pomembnejšemu cilju, namreč vzpodbuditi prepotrebno razpravo med dvema skupinama raziskovalcev – tistimi, ki se ukvarjajo s preučevanjem spominskih praks v obdobju pred letom 1800, in onimi, ki se ukvarjajo z njihovim raziskovanjem v obdobju po letu 1800 (str. 7). Razprava je toliko bolj nujna zaradi še vedno bolj ali manj ustaljenega prepričanja, da je začetek 19. stoletja prinesel bistveno spremembo v načinih, kako so Evropejci doživljali preteklost. Judith Pollmann želi prav s to knjigo pokazati, da je v tem času do nekaterih sprememb v spominskih praksah sicer res prišlo, vendar pa niso bile vse povezane z revolucijami, še manj pa so bile prežemajoče. Nasprotno, spreminjanje spominskih praks se kaže kot postopen proces, v okviru katerega nove prakse niso nadomestile starih, pač pa so se uveljavljale vzporedno z njimi (str. 2). Da bi uspešno osvetlila ta proces, avtorica obravnava najrazličnejša sredstva prenašanja spomina. Ker obravnava dolgo obdobje treh stoletij, si pri tem pomaga z izsledki številnih raziskav in objavljenimi viri (str. 15), ki jih smiselno povezuje z lastnimi.","PeriodicalId":40773,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.1000,"publicationDate":"2019-08-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"1","resultStr":"{\"title\":\"Memory in Early Modern Europe, 1500–1800\",\"authors\":\"Katja Mahnič\",\"doi\":\"10.4312/ah.13.1.346-350\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"V knjigi Memory in Early Modern Europe, 1500–1800 Judith Pollmann predstavlja izsledke, do katerih je pripeljal petletni raziskovalni projekt, osredotočen na spominske prakse v zgodnjem novem veku, ki ga je vodila. Kot izpostavlja v uvodnem poglavju, so se te kot raziskovalno področje pojavile sorazmerno pozno, čemur so botrovali različni vzroki, najpomembnejši med njimi pa je bil prav gotovo neukvarjanje zgodovinarjev z vizualnimi viri, materialno kulturo in literaturo. Šele ob pritegnitvi tovrstnih zgodovinskih virov se je jasno izrisala vseprisotnost najrazličnejših sredstev prenosa spomina v tem obdobju, s čimer se je odprla tudi pot za njegovo raziskovanje (str. 6). Prvi cilj njene knjige je, kot pravi, pokazati, kaj so dosedanje raziskave pokazale o spominu v zgodnjem novem veku, še posebej vzorce in trende, ki presegajo lokalne, regionalne in nacionalne okvire. Vendar pa naj bi ta služil drugemu, verjetno še pomembnejšemu cilju, namreč vzpodbuditi prepotrebno razpravo med dvema skupinama raziskovalcev – tistimi, ki se ukvarjajo s preučevanjem spominskih praks v obdobju pred letom 1800, in onimi, ki se ukvarjajo z njihovim raziskovanjem v obdobju po letu 1800 (str. 7). Razprava je toliko bolj nujna zaradi še vedno bolj ali manj ustaljenega prepričanja, da je začetek 19. stoletja prinesel bistveno spremembo v načinih, kako so Evropejci doživljali preteklost. Judith Pollmann želi prav s to knjigo pokazati, da je v tem času do nekaterih sprememb v spominskih praksah sicer res prišlo, vendar pa niso bile vse povezane z revolucijami, še manj pa so bile prežemajoče. Nasprotno, spreminjanje spominskih praks se kaže kot postopen proces, v okviru katerega nove prakse niso nadomestile starih, pač pa so se uveljavljale vzporedno z njimi (str. 2). Da bi uspešno osvetlila ta proces, avtorica obravnava najrazličnejša sredstva prenašanja spomina. Ker obravnava dolgo obdobje treh stoletij, si pri tem pomaga z izsledki številnih raziskav in objavljenimi viri (str. 15), ki jih smiselno povezuje z lastnimi.\",\"PeriodicalId\":40773,\"journal\":{\"name\":\"Ars & Humanitas\",\"volume\":\" \",\"pages\":\"\"},\"PeriodicalIF\":0.1000,\"publicationDate\":\"2019-08-20\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"1\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Ars & Humanitas\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.4312/ah.13.1.346-350\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"0\",\"JCRName\":\"HUMANITIES, MULTIDISCIPLINARY\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Ars & Humanitas","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.4312/ah.13.1.346-350","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"0","JCRName":"HUMANITIES, MULTIDISCIPLINARY","Score":null,"Total":0}
引用次数: 1
摘要
朱迪斯·波尔曼(Judith Pollmann)在《1500–1800年欧洲现代早期的记忆》(Memory In Early Modern Europe,1500–1800)一书中介绍了她领导的一个为期五年的研究项目的发现,该项目专注于新时代早期的记忆实践。正如引言一章所指出的,这些作为一个研究领域出现得相对较晚,原因多种多样,其中最重要的原因当然是缺乏具有视觉资源、物质文化和文学的历史学家的关注。正是通过吸引这样的历史来源,才清楚地勾勒出这一时期各种记忆转移手段的无所不在,从而为其探索开辟了道路(第6页)。正如她所说,这本书的第一个目标是展示之前关于新时代早期记忆的研究,特别是超越地方、地区和国家背景的模式和趋势。然而,这有助于实现另一个可能更重要的目标,即激发两组研究人员之间急需的辩论——1800年之前从事纪念实践研究的研究人员和1800年之后从事研究的研究者(第7页)。这场辩论更加必要,因为人们或多或少都相信,开始是19岁。欧洲人经历过去的方式。Judith Pollmann想通过这本书表明,虽然记忆实践中确实发生了一些变化,但它们并不都与革命有关,更不用说普遍性了。相反,改变记忆实践是一个渐进的过程,在这个过程中,新的实践并没有取代旧的实践,而是与之并行建立的(第2页)。为了成功地阐明这一过程,作者讨论了各种传递记忆的方法。由于它涉及三个世纪的漫长时期,它有助于获得大量研究和出版资料的结果(第15页),这些研究和资料与它自己的研究和出版有逻辑联系。
V knjigi Memory in Early Modern Europe, 1500–1800 Judith Pollmann predstavlja izsledke, do katerih je pripeljal petletni raziskovalni projekt, osredotočen na spominske prakse v zgodnjem novem veku, ki ga je vodila. Kot izpostavlja v uvodnem poglavju, so se te kot raziskovalno področje pojavile sorazmerno pozno, čemur so botrovali različni vzroki, najpomembnejši med njimi pa je bil prav gotovo neukvarjanje zgodovinarjev z vizualnimi viri, materialno kulturo in literaturo. Šele ob pritegnitvi tovrstnih zgodovinskih virov se je jasno izrisala vseprisotnost najrazličnejših sredstev prenosa spomina v tem obdobju, s čimer se je odprla tudi pot za njegovo raziskovanje (str. 6). Prvi cilj njene knjige je, kot pravi, pokazati, kaj so dosedanje raziskave pokazale o spominu v zgodnjem novem veku, še posebej vzorce in trende, ki presegajo lokalne, regionalne in nacionalne okvire. Vendar pa naj bi ta služil drugemu, verjetno še pomembnejšemu cilju, namreč vzpodbuditi prepotrebno razpravo med dvema skupinama raziskovalcev – tistimi, ki se ukvarjajo s preučevanjem spominskih praks v obdobju pred letom 1800, in onimi, ki se ukvarjajo z njihovim raziskovanjem v obdobju po letu 1800 (str. 7). Razprava je toliko bolj nujna zaradi še vedno bolj ali manj ustaljenega prepričanja, da je začetek 19. stoletja prinesel bistveno spremembo v načinih, kako so Evropejci doživljali preteklost. Judith Pollmann želi prav s to knjigo pokazati, da je v tem času do nekaterih sprememb v spominskih praksah sicer res prišlo, vendar pa niso bile vse povezane z revolucijami, še manj pa so bile prežemajoče. Nasprotno, spreminjanje spominskih praks se kaže kot postopen proces, v okviru katerega nove prakse niso nadomestile starih, pač pa so se uveljavljale vzporedno z njimi (str. 2). Da bi uspešno osvetlila ta proces, avtorica obravnava najrazličnejša sredstva prenašanja spomina. Ker obravnava dolgo obdobje treh stoletij, si pri tem pomaga z izsledki številnih raziskav in objavljenimi viri (str. 15), ki jih smiselno povezuje z lastnimi.