Vzorci zasedbe prostora za potrebe sprostitve in rekreacije v obmestnem prostoru: primer Jezero pri Podpeči, Slovenija

Članek obravnava vprašanja o nosilni sposobnosti prostora za sprostitev in rekreacijo v obmestnih krajinah visokih naravnih ali kulturnih vrednot. Temelji na konceptu pristopov od spodaj navzgor, pri cemer uporablja metodo opazovanja in vedenjskih zemljevidov, ki temelji na drobnih kvalitativnih podatkih. Osredotoca se na zasnovo koncepta nosilne sposobnosti naravno vrednega obmocja za rabo in na ugotavljanje ocene nosilne sposobnosti takega obmocja za rabo. Izhajali smo iz Golicnik Marušic (2015), ki nakazuje smisel obravnave razvoja in nacrtovanja zelene infrastrukture z vidika uporabnikovih potreb in navad ter s konceptom nosilne sposobnosti prostora za zasedbo vkljucili tudi varstveni vidik. Na podlagi izvedenih podatkov, pridobljenih z opazovanjem in kartiranjem vedenja, smo komentirali dejansko rabo, uporabnike z vidika starostnih skupin ter nacin zasedanja prostora, pogostost pojavljanja dejavnosti in nacine zadrževanja v prostoru na primeru Jezera pri Podpeci, priljubljene izletniško-rekreacijske tocke na robu Ljubljanskega barja.