Primerjalna analiza med izbranimi priporocili fengšuiske šole oblike, jezikom vzorcev Alexandra in sodelavcev ter spoznanji okoljske psihologije

Feng šui je tradicionalna kitajska umetnost oblikovanja podpornega bivalnega okolja. Kljub številnim fengšuiskim znanstvenim prispevkom se jih zelo malo ukvarja s (primerjalnim ali eksperimentalnim) preverjanjem dejanske ucinkovitosti fengšuiskih priporocil. Tudi arhitekturna stroka se do pojava nikoli ni jasno opredelila. Izvedena primerjalna analiza poskuša zato odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je izbranih118 priporocil fengšuiske šole oblike usklajenih s priporocili jezika vzorcev Alexandra in sodelavcev ter izbranimi spoznanji okoljske psihologije. Rezultati pritrjujejo raziskovalnemu vprašanju in kažejo, da je 34% (40 priporocil od118) priporocil usklajenih z jezikom vzorcev in da je 45% (53) v celoti ali delno usklajenih s spoznanji okoljske psihologije. Skupaj je v okviru enega ali drugega sistema znanja skladna (posredno potrjena) dobra polovica (natancneje 57% ali 67) priporocil, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da ta priporocila dejansko imajo na uporabnike prostora vpliv, kot ga obljubljajo. Dvojno skladnih je 27 priporocil (23%), pri cemer se jih najvec povezuje s fengšuisko shemo petih živali, pomenom prisotnosti vode in naravne svetlobe v bivalnem okolju ter pomenom glavnega vhoda. Najvecji del priporocil, ki ostane neprekritih, se povezuje s kitajskim konceptom življenjske energije qi (izg.ci).