»Konkurzi, samomor, žalosten je pogled na trgovsko polje.« Gospodarski polom kot vzrok za samomor na Slovenskem pod Avstro-Ogrsko in prvo Jugoslavijo

Abstract

Materialna preskrbljenost sodi med temeljne pogoje človekove eksistence, zato lahko njena odsotnost povzroči številne težave, spremlja pa jo tudi družbena stigma, ki je bila v preteklosti močnejša kot danes. Težek položaj lahko pripelje do samomora. Na Slovenskem so bili samomori trgovcev in podjetnikov pojav, znan že v 19. stoletju, še več pa je bilo samomorov oseb, ki so se zgolj znašle v finančnih težavah ali ki so živele v revščini. Točna statistika o številu slovenskih samomorov zaradi ekonomskih vzrokov ni dosegljiva, tako da je osrednji vir za raziskavo tega vprašanja časopisje, ki pa je bilo pri poročanju o samomorih nenatančno, senzacionalistično in pri psihološkem opisovanju pokojnikov amatersko, sčasoma pa so postajali opisi samomorov in poškodb tudi vse nazornejši. V obdobju Avstro-Ogrske in Kraljevine SHS ter Kraljevine Jugoslavije je izbruhnilo nekaj gospodarskih afer, ki so se končale tudi s samomorom, o čemer je tisk obširno poročal. Samomori zaradi gospodarskih vzrokov so porasli zlasti v času neugodnih gospodarskih razmer, kot so kriza ob dunajskem borznem zlomu leta 1873, denarna kriza pred prvo svetovno vojno, deflacijska kriza sredi 20. let in velika gospodarska kriza v 30. letih.