Frazeosemantično makropolje ‘bogastvo, bogat človek’ v slovenskem in slovaškem jeziku

Abstract

Ker je frazeologija vsakega jezika antropocentrična, se v njej na metaforičen način odražajo različni pojavi človeškega življenja, vključno s tistimi medčloveškimi odnosi, ki temeljijo na nesorazmerni porazdelitvi finančnih in materialnih virov in ki so značilni za vse stopnje razvoja človeške družbe. Zato sta frazeosemantični makropolji ‘revščina, reven človek’ in ‘bogastvo, bogat človek’ v posameznih jezikih zelo obsežni. V prispevku se avtorici ukvarjata z drugo skupino, tj. s frazeološkimi in paremiološkimi enotami, ki se nanašajo na različne vidike bogastva, pri čemer primerjata prisotnost enot iz preučevanega pomenskega spektra v slovaščini in slovenščini. Pridobljeno gradivo delita na več skupin glede na izvor, sestavine in pomen. Na podlagi primerjalne analize ugotavljata, da gre za strukturno in pomensko zelo raznolike stalne besedne zveze, ki v obeh jezikih z različnimi jezikovnimi sredstvi izražajo podobno ali enako miselno vsebino. V več primerih gre za starejše enote, ki se danes uporabljajo le še redko ali sploh ne več, vendar so kljub temu pomemben del kulturne dediščine obeh jezikovnih skupnosti.