INTERPELACIJA UČENCEV IN UČENK V NOSILCE ČLOVEKOVIH PRAVIC: RETORIČNA ANALIZA UČNE PRIPRAVE

Abstract

Povzetek. V pričujočem članku s pomočjo diskurzivne analize primera učne priprave ugotavljam, na kakšen način so učenci in učenke interpelirani v zamišljeno skupnost nosilcev in nosilk človekovih pravic. Ideološki proces interpelacije je mogoče spremljati skozi rabo jezika, ki je mesto in orodje izvajanja pedagoške prakse. Za analizo tega je uporabljena retorična metoda, izhajajoča iz Aristotelovega retoričnega aparata, s katero so analizirani trije različni momenti interpelacije skozi diskurz – vzpostavitev sentimentalne podobe »univerzalne skupnosti«, vzpostavljanje ločnice do časovno in prostorsko oddaljenih družb, ki domnevno kršijo človekove pravice, ter »samostojno« izrekanje obsodbe kršenja pravic. Z analizo procesov interpelacije skozi jezikovno rabo v pedagoškem procesu so obenem prikazani nepredvideni, neeksplicitni in pogosto kontradiktorni učinki te rabe, skozi katere se nakazuje razpoka, inherentna sami ideologiji človekovih pravic, ki s sklicevanjem na univerzalnost vzpostavlja in reproducira specifične načine izključevanja. Ključni pojmi: interpelacija, človekove pravice, učna priprava, diskurzivna analiza, retorika