Motnje srčnega ritma zaradi hiperdigitalisnega stanja in akutna obravnava zastrupljencev z digoksinom

Abstract

Sintetični srčni glikozidi so eno najstarejših skupin zdravil, ki se v sodobni kardiologiji uporabljajo kot dodatek k standardnemu zdravljenju bolnikov s srčnim popuščanjem s simptomi in z znižanim iztisnim deležem levega prekata ob sinusnem ritmu ali preddvorni fibrilaciji oz. preddvorni undulaciji ter bolnikov s preddvorno fibrilacijo oz. preddvorno undulacijo s tahikardnim odgovorom prekatov. Zaradi ugodnega farmakodinamičnega in varnostnega profila se med vsemi sintetičnimi srčnimi glikozidi pri vsakdanjem kliničnem delu najpogosteje uporablja digoksin. Čeprav nekateri podatki kažejo trend upadanja uporabe digoksina v zadnjih letih, je zgodnje prepoznavanje zastrupitve z digoksinom še vedno pomemben klinični izziv. Prepoznavanje zastrupitve z digoksinom je težavno predvsem pri starejših bolnikih s številnimi pridruženimi kroničnimi boleznimi, pri katerih zastrupitev pogosto poteka prikrito. Najpomembnejši vzrok umrljivosti zaradi zastrupitve z digoksinom so življenje ogrožajoče motnje srčnega ritma. Čeprav čezmerna serumska koncentracija digoksina spodbuja nastanek različnih motenj srčnega ritma, so nekatere od teh motenj pogosto oz. redko posledica hiperdigitalisnega stanja. Poznavanje motenj srčnega ritma, ki vzbudijo sum na hiperdigitalisno stanje, utegne voditi k zgodnjemu prepoznavanju in zdravljenju predvsem tistih bolnikov, ki imajo kronični potek zastrupitve s prikrito klinično sliko. Prav tako prispeva razumevanje mehanizmov delovanja digoksina na srčno mišico k ugodnejšemu naboru antiaritmikov pri akutni obravnavi motenj srčnega ritma zaradi zastrupitve z digoksinom. Hkrati je odločilno tudi poznavanje možnosti specifičnega zdravljenja teh bolnikov. Prispevek predstavi motnje srčnega ritma zaradi hiperdigitalisnega stanja in prikaže akutno obravnavo zastrupljencev z digoksinom, vključno z možnostmi specifičnega zdravljenja teh bolnikov.