{"title":"VLOGA NATA IN EU V ODZIVANJU NA CIVILNE KRIZE","authors":"Marjan Malešič","doi":"10.51936/tip.59.2.529-547","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost,\nendemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so\ntudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natovega civilnega kriznega načrtovanja in Mehanizma EU za civilno zaščito. Motivacija za njuno oblikovanje ni bila zgolj\nfunkcionalna, ampak tudi politična. Demotivacijski\ndejavnik združevanja držav na tem področju je njihov\nstrah pred izgubo dela suverenosti. Sodelovanje držav\nprek obeh mehanizmov omogoča koordinirano, sinergijsko in uspešno uporabo razpoložljivih zmogljivosti\nv krizi. Obseg delovanja Nata in EU pri odzivanju na\nvelike civilne krize po svetu je impresiven, analiza posameznih primerov pa pokaže določene pomanjkljivosti,\nkar še posebej velja za omejen Natov odziv na migrantsko krizo v Evropi in za obotavljiv odziv EU na začetku\npandemije virusa SARS-Cov-2.\nKljučni pojmi: kriza, krizno upravljanje in vodenje,\nodziv na krizo, Natovo civilno krizno načrtovanje,\nMehanizem EU za civilno zaščito, pomoč, migrantska\nkriza, pandemija SARS-Cov-2","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.2000,"publicationDate":"2022-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"TEORIJA IN PRAKSA","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51936/tip.59.2.529-547","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"SOCIAL SCIENCES, INTERDISCIPLINARY","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost,
endemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so
tudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natovega civilnega kriznega načrtovanja in Mehanizma EU za civilno zaščito. Motivacija za njuno oblikovanje ni bila zgolj
funkcionalna, ampak tudi politična. Demotivacijski
dejavnik združevanja držav na tem področju je njihov
strah pred izgubo dela suverenosti. Sodelovanje držav
prek obeh mehanizmov omogoča koordinirano, sinergijsko in uspešno uporabo razpoložljivih zmogljivosti
v krizi. Obseg delovanja Nata in EU pri odzivanju na
velike civilne krize po svetu je impresiven, analiza posameznih primerov pa pokaže določene pomanjkljivosti,
kar še posebej velja za omejen Natov odziv na migrantsko krizo v Evropi in za obotavljiv odziv EU na začetku
pandemije virusa SARS-Cov-2.
Ključni pojmi: kriza, krizno upravljanje in vodenje,
odziv na krizo, Natovo civilno krizno načrtovanje,
Mehanizem EU za civilno zaščito, pomoč, migrantska
kriza, pandemija SARS-Cov-2