Spolni stereotipi v treh slovanskih romanih: Filio ni doma, Kot da me ni in Temna ljubezen

Abstract

Raziskava spolnih stereotipov v treh slovanskih romanih je dvodelna: prvi del predstavi spolne stereotipe, drugi pa se ukvarja z njihovo analizo in interpretacijo v naslednjih romanih: Filio ni doma Berte Bojetu, Kot da me ni Slavenke Drakulić in Temna ljubezen Alexandre Berkove. Študija je nakazala, da so ključne kategorije za sodobni pristop k spolnim stereotipom androginost, fantazma, performans in kritika mizoginije, za spolne stereotipe v (obravnavanih) romanih pa je usoden globalni spolni stereotip – moški je glava in ženska je srce. Njegova nevarnost je v Filio ni doma prepoznana kot antiutopično sredstvo razosebljanja ljudi, v Kot da me ni kot potrditev agresivnega moškosrediščnega principa, medtem ko je v Temni ljubezni stereotipna spolna socializacija obsojena kot perverzna ideologija (moškega) nasilja s pomočjo naslednjih stereotipov: ženska-negovalka, ženska-služabnica moškemu in otroku, ženska-občudovalka moškega, moški-gospodar.