{"title":"POLITOLOGIJA, KAKRŠNA ŠE BO: STANJE IN PERSPEKTIVE DISCIPLINE","authors":"Žiga Vodovnik","doi":"10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.294-310","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Povzetek. Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se\nsrečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna\npozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,\nki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo\nna izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah\ndržave, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in\nredistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/\nreteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je\ndržava prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne\nveč nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije\ndemokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da\nna prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se\nobravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z\nvladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove\n(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v\npolitološkem raziskovanju.\nKljučni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,\nmetodologija","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.2000,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"TEORIJA IN PRAKSA","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.294-310","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"SOCIAL SCIENCES, INTERDISCIPLINARY","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Povzetek. Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija