Nina Krhlikar, Lan Umek, Nataša Vidović Valentinčič
{"title":"Dolgoročni potek in izid bolezni pri bolnikih z intermediarnim uveitisom s spremljanjem vsaj 20 let","authors":"Nina Krhlikar, Lan Umek, Nataša Vidović Valentinčič","doi":"10.6016/zdravvestn.3349","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Izhodišča: Intermediarni uveitis (IU) je kronična vnetna očesna bolezen z glavnino vnetja v steklovini. Gre za redko bolezen s kroničnim potekom, ki prizadene predvsem delovno aktivno populacijo in lahko povzroči začasno ali trajno izgubo vida. Namen naše študije je preučiti dolgoročni potek IU pri bolnikih z vsaj 20-letnim spremljanjem. \nMetode: Gre za retrospektivno presečno študijo dolgoročnega poteka IU pri bolnikih z vsaj 20-letnim spremljanjem. V študijo so bili vključeni vsi bolniki z IU z začetkom spremljanja v uveitični ambulanti Očesne klinike med letoma 1985 in 1995. Študija je zastavljena kot nadaljevanje že objavljene študije Vidovič Valentinčič in sodelavcev z 10-letnim spremljanjem iste kohorte bolnikov. \nRezultati: Iz začetne kohorte 29 bolnikov z IU smo 20 bolnikov spremljali vsaj 20 let s povprečnim časom spremljanja 25,3 let (95% IZ 23,2–27,4). Po 20 ali več letih spremljanja je remisijo doseglo 17/20 bolnikov s povprečnim časom do remisije 11,14 let (95% IZ 7,94– 14,34). Do ponovnega zagona bolezni je po povprečno 8,2 letih (95% IZ 2,8–13,6) prišlo pri 6/17 bolnikov z remisijo. Odstotek slepih in slabovidnih oči je postopoma naraščal do 10 let, nato pa se je stabiliziral. Po 20 ali več letih je bilo slepih ali slabovidnih 28,2 % oči. Glavni vzrok za izgubo vida je bil cistoidni makularni edem (CME) z razvojem makularne atrofije. \nZaključek: IU je kronična bolezen z dolgotrajnim potekom, pogostimi zapleti, ki lahko povzročijo trajno izgubo vida, in ponovnimi zagoni, zaradi česar je potrebno dolgoročno vodenje bolnikov z IU, zgodnje diagnosticiranje in intenzivno zdravljenje CME.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"2013 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-07-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Slovenian Medical Journal","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3349","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Izhodišča: Intermediarni uveitis (IU) je kronična vnetna očesna bolezen z glavnino vnetja v steklovini. Gre za redko bolezen s kroničnim potekom, ki prizadene predvsem delovno aktivno populacijo in lahko povzroči začasno ali trajno izgubo vida. Namen naše študije je preučiti dolgoročni potek IU pri bolnikih z vsaj 20-letnim spremljanjem.
Metode: Gre za retrospektivno presečno študijo dolgoročnega poteka IU pri bolnikih z vsaj 20-letnim spremljanjem. V študijo so bili vključeni vsi bolniki z IU z začetkom spremljanja v uveitični ambulanti Očesne klinike med letoma 1985 in 1995. Študija je zastavljena kot nadaljevanje že objavljene študije Vidovič Valentinčič in sodelavcev z 10-letnim spremljanjem iste kohorte bolnikov.
Rezultati: Iz začetne kohorte 29 bolnikov z IU smo 20 bolnikov spremljali vsaj 20 let s povprečnim časom spremljanja 25,3 let (95% IZ 23,2–27,4). Po 20 ali več letih spremljanja je remisijo doseglo 17/20 bolnikov s povprečnim časom do remisije 11,14 let (95% IZ 7,94– 14,34). Do ponovnega zagona bolezni je po povprečno 8,2 letih (95% IZ 2,8–13,6) prišlo pri 6/17 bolnikov z remisijo. Odstotek slepih in slabovidnih oči je postopoma naraščal do 10 let, nato pa se je stabiliziral. Po 20 ali več letih je bilo slepih ali slabovidnih 28,2 % oči. Glavni vzrok za izgubo vida je bil cistoidni makularni edem (CME) z razvojem makularne atrofije.
Zaključek: IU je kronična bolezen z dolgotrajnim potekom, pogostimi zapleti, ki lahko povzročijo trajno izgubo vida, in ponovnimi zagoni, zaradi česar je potrebno dolgoročno vodenje bolnikov z IU, zgodnje diagnosticiranje in intenzivno zdravljenje CME.