{"title":"Parlament in čas","authors":"Jure Gašparič","doi":"10.51663/pnz.61.2.08","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Čas kot sila pomemben in pogosto odločujoč dejavnik je še posebej prisoten v političnem življenju, v zelo konkretni obliki pa njegov pomen izstopa v parlamentu. V pričujoči razpravi bomo skušali razumeti dojemanje časa v moderni dobi na eni strani in politične razsežnosti ter njihove vplive na drugi strani. Osrednja teza, ki ji bomo sledili, je sledeča: V dobi moderne je čas postajal pomembna dobrina, z njim je bilo treba ravnati racionalno in zato je bilo treba delovati učinkovito. Njegovo dojemanje je sovpadalo s potrebo po njegovem uravnavanju, prilagajanju prepotrebni hitrosti. Izhajajoč iz tega postulata, se je spreminjalo dojemanje politike in političnega. Razprava metodološko temelji na analizi preteklih manipulacij s časom (v 19. in 20. stoletju), na kvantitativni analizi obsega dela zadnjih parlamentarnih desetletij in zlasti na analizi dojemanja časa med poslanci, ki so ga izražali v svojih govorih (zadnje s pomočjo možnosti, ki jih danes raziskovalcu nudita korpusna lingvistika in besedilni korpus siParl 2.0).","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"93 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2021-10-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Contributions to Contemporary History","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.08","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
Čas kot sila pomemben in pogosto odločujoč dejavnik je še posebej prisoten v političnem življenju, v zelo konkretni obliki pa njegov pomen izstopa v parlamentu. V pričujoči razpravi bomo skušali razumeti dojemanje časa v moderni dobi na eni strani in politične razsežnosti ter njihove vplive na drugi strani. Osrednja teza, ki ji bomo sledili, je sledeča: V dobi moderne je čas postajal pomembna dobrina, z njim je bilo treba ravnati racionalno in zato je bilo treba delovati učinkovito. Njegovo dojemanje je sovpadalo s potrebo po njegovem uravnavanju, prilagajanju prepotrebni hitrosti. Izhajajoč iz tega postulata, se je spreminjalo dojemanje politike in političnega. Razprava metodološko temelji na analizi preteklih manipulacij s časom (v 19. in 20. stoletju), na kvantitativni analizi obsega dela zadnjih parlamentarnih desetletij in zlasti na analizi dojemanja časa med poslanci, ki so ga izražali v svojih govorih (zadnje s pomočjo možnosti, ki jih danes raziskovalcu nudita korpusna lingvistika in besedilni korpus siParl 2.0).