{"title":"健康年轻人的手部反应时间与关节位置感之间的关系","authors":"Albina Alikaj, Ahsen Büyükaslan","doi":"10.52165/kinsi.29.3.153-169","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"V kontekstu motoričnih funkcij je reakcijski čas opredeljen kot čas med določenim dražljajem in prvim mišičnim odzivom nanj. Dejavniki, ki vplivajo na reakcijski čas so: primeren odziv, število ponovitev, resnost dražljaja, spol, dominantna stran, starost, kajenje, uživanje alkohola ter debelost. Propriocepcija je lahko še en odločilen dejavnik za reakcijski čas, saj zagotavlja in ohranja določen gib ali položaj ustreznega dela telesa v času, ki je primeren dražljaju. Namen te študije je bil raziskati povezavo med reakcijskim časom roke in zaznavanjem položaja sklepa ter dejavniki, ki vplivajo na reakcijski čas pri zdravih mladih odraslih. V študijo je bilo vključenih 25 zdravih posameznikov s povprečno starostjo 26.7 ± 4.9 leta. Med udeleženci je bilo 16 moških in 9 žensk, njihov indeks telesne mase (ITM) je bil povprečno 23.8±4.2 kg/m2. Reakcijski čas je bil ocenjen z Nelsonovim testom reakcije rok, občutek za položaj sklepov pa je bil izmerjen z goniometrom. Zaznavanje položaja sklepa za zapestje je bilo opravljeno s ponavljanjem ciljnega kota z aktivnim gibanjem. Spol in dominantna stran nista vplivala na reakcijski čas (p ≥ 0.05). Reakcijski čas se je z naraščajočo starostjo povečeval (p≤0.05). Zaznavanje položaja sklepa za levo zapestje je bilo statistično pomembno pri ženskah in moških (p≤0.05). Pri zaznavanju položaja zapestnega sklepa je bilo manjše odstopanje le pri upogibu zapestja v korist nedominantne strani (p≤0.05). Med občutkom za položaj zapestnega sklepa in reakcijskim časom roke ni bilo povezave (p≥ 0.05).","PeriodicalId":43206,"journal":{"name":"Kinesiologia Slovenica","volume":"20 21","pages":""},"PeriodicalIF":0.2000,"publicationDate":"2023-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"THE RELATIONSHIP BETWEEN HAND REACTION TIME AND JOINT POSITION SENSE IN HEALTHY YOUNG ADULTS\",\"authors\":\"Albina Alikaj, Ahsen Büyükaslan\",\"doi\":\"10.52165/kinsi.29.3.153-169\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"V kontekstu motoričnih funkcij je reakcijski čas opredeljen kot čas med določenim dražljajem in prvim mišičnim odzivom nanj. Dejavniki, ki vplivajo na reakcijski čas so: primeren odziv, število ponovitev, resnost dražljaja, spol, dominantna stran, starost, kajenje, uživanje alkohola ter debelost. Propriocepcija je lahko še en odločilen dejavnik za reakcijski čas, saj zagotavlja in ohranja določen gib ali položaj ustreznega dela telesa v času, ki je primeren dražljaju. Namen te študije je bil raziskati povezavo med reakcijskim časom roke in zaznavanjem položaja sklepa ter dejavniki, ki vplivajo na reakcijski čas pri zdravih mladih odraslih. V študijo je bilo vključenih 25 zdravih posameznikov s povprečno starostjo 26.7 ± 4.9 leta. Med udeleženci je bilo 16 moških in 9 žensk, njihov indeks telesne mase (ITM) je bil povprečno 23.8±4.2 kg/m2. Reakcijski čas je bil ocenjen z Nelsonovim testom reakcije rok, občutek za položaj sklepov pa je bil izmerjen z goniometrom. Zaznavanje položaja sklepa za zapestje je bilo opravljeno s ponavljanjem ciljnega kota z aktivnim gibanjem. Spol in dominantna stran nista vplivala na reakcijski čas (p ≥ 0.05). Reakcijski čas se je z naraščajočo starostjo povečeval (p≤0.05). Zaznavanje položaja sklepa za levo zapestje je bilo statistično pomembno pri ženskah in moških (p≤0.05). Pri zaznavanju položaja zapestnega sklepa je bilo manjše odstopanje le pri upogibu zapestja v korist nedominantne strani (p≤0.05). Med občutkom za položaj zapestnega sklepa in reakcijskim časom roke ni bilo povezave (p≥ 0.05).\",\"PeriodicalId\":43206,\"journal\":{\"name\":\"Kinesiologia Slovenica\",\"volume\":\"20 21\",\"pages\":\"\"},\"PeriodicalIF\":0.2000,\"publicationDate\":\"2023-12-29\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Kinesiologia Slovenica\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.52165/kinsi.29.3.153-169\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q4\",\"JCRName\":\"SPORT SCIENCES\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Kinesiologia Slovenica","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.52165/kinsi.29.3.153-169","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"SPORT SCIENCES","Score":null,"Total":0}
THE RELATIONSHIP BETWEEN HAND REACTION TIME AND JOINT POSITION SENSE IN HEALTHY YOUNG ADULTS
V kontekstu motoričnih funkcij je reakcijski čas opredeljen kot čas med določenim dražljajem in prvim mišičnim odzivom nanj. Dejavniki, ki vplivajo na reakcijski čas so: primeren odziv, število ponovitev, resnost dražljaja, spol, dominantna stran, starost, kajenje, uživanje alkohola ter debelost. Propriocepcija je lahko še en odločilen dejavnik za reakcijski čas, saj zagotavlja in ohranja določen gib ali položaj ustreznega dela telesa v času, ki je primeren dražljaju. Namen te študije je bil raziskati povezavo med reakcijskim časom roke in zaznavanjem položaja sklepa ter dejavniki, ki vplivajo na reakcijski čas pri zdravih mladih odraslih. V študijo je bilo vključenih 25 zdravih posameznikov s povprečno starostjo 26.7 ± 4.9 leta. Med udeleženci je bilo 16 moških in 9 žensk, njihov indeks telesne mase (ITM) je bil povprečno 23.8±4.2 kg/m2. Reakcijski čas je bil ocenjen z Nelsonovim testom reakcije rok, občutek za položaj sklepov pa je bil izmerjen z goniometrom. Zaznavanje položaja sklepa za zapestje je bilo opravljeno s ponavljanjem ciljnega kota z aktivnim gibanjem. Spol in dominantna stran nista vplivala na reakcijski čas (p ≥ 0.05). Reakcijski čas se je z naraščajočo starostjo povečeval (p≤0.05). Zaznavanje položaja sklepa za levo zapestje je bilo statistično pomembno pri ženskah in moških (p≤0.05). Pri zaznavanju položaja zapestnega sklepa je bilo manjše odstopanje le pri upogibu zapestja v korist nedominantne strani (p≤0.05). Med občutkom za položaj zapestnega sklepa in reakcijskim časom roke ni bilo povezave (p≥ 0.05).