{"title":"探究性比较两种侵入性治疗软骨病的方法","authors":"Tajda Doupona, Jasmina Markovič Božič, Gorazd Požlep, Alenka Spindler Vesel","doi":"10.6016/zdravvestn.3405","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi. \nMetode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov. \nRezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01). \nZaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2024-02-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Eksploracijska primerjava dveh metod invazivnega zdravljenja lumboishialgije\",\"authors\":\"Tajda Doupona, Jasmina Markovič Božič, Gorazd Požlep, Alenka Spindler Vesel\",\"doi\":\"10.6016/zdravvestn.3405\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi. \\nMetode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov. \\nRezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01). \\nZaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.\",\"PeriodicalId\":21777,\"journal\":{\"name\":\"Slovenian Medical Journal\",\"volume\":null,\"pages\":null},\"PeriodicalIF\":0.0000,\"publicationDate\":\"2024-02-15\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Slovenian Medical Journal\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3405\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"\",\"JCRName\":\"\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Slovenian Medical Journal","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3405","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
摘要
背景:腰背痛是一种非常常见的疾病,但往往没有明确的病因。除了药物治疗和非药物治疗外,还采用侵入性方法进行治疗。我们比较了两组接受屈曲点阻滞和 X 光引导阻滞的患者在手术当天、手术后 1 个月和 3 个月的疼痛强度、疼痛质量、镇痛药消耗量和生活质量方面的差异。方法:45 名选择侵入性治疗方法的慢性腰背痛患者被纳入前瞻性随机研究。根据阻滞类型将患者分为两组。使用麦吉尔疼痛问卷和简短疼痛问卷对手术当天的疼痛质量、疼痛强度、生活质量和镇痛药消耗量进行评估,然后在1个月和3个月时进行评估。结果:两组在人口统计学、就业状况和镇痛药用量方面具有可比性。腰椎屈曲点阻滞患者在 1 个月和 3 个月时的麦吉尔疼痛时间进程明显较低(1 个月:3.8 vs. 5.7;p = 0.01;3 个月:3.8 vs. 5.5;p = 0.01)。 该组患者在 1 个月时行走明显更轻松(5.9 vs. 5.5;p = 0.01)。与X光引导阻滞相比,屈曲点阻滞后1个月疼痛对生活质量的影响在统计学上明显降低(40.9 vs. 48.3;p = 0.04),3个月后,两组患者的阻滞效果相当(40 vs. 45.6;p = 0.2)。阻滞后 1 个月,X 光引导下阻滞组的睡眠质量明显改善(7.1 对 5.1;P = 0.01)。 结论:我们的研究在斯洛文尼亚首次比较了触发点阻滞和 X 光引导下正中脊神经后路阻滞的疗效。我们在文献中没有发现类似的研究。在我们的研究中,我们发现 X 光阻断组的睡眠质量有所改善;该组患者的疼痛对生活质量的影响也较小。我们还观察到触发点阻断组的生活质量有所改善。
Eksploracijska primerjava dveh metod invazivnega zdravljenja lumboishialgije
Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi.
Metode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov.
Rezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01).
Zaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.