Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.3
Benjamin Flander, Bojan Tičar
Pravica do varnosti je kot temeljna pravica izrecno zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, Ustavi Republike Slovenije in ratificiranih mednarodnih konvencijah s področja človekovih pravic. Ta temeljna pravica se ustavnopravno in mednarodnopravno posredno zagotavlja tudi skozi varstvo drugih temeljnih pravic ter z nekaterimi določbami zakonov in drugih predpisov s področja kazenskega, prekrškovnega, civilnega in upravnega prava. Uresničevanje teh predpisov in njihovih določb je zagotovljeno z opravljanjem nalog ter izvajanjem pristojnosti in pooblastil organov in institucij nacionalnovarnostnega sistema ter drugih organov in institucij tako na državni kot tudi na lokalni ravni. V tem poglavju podrobneje analiziramo ustavne in zakonske naloge in pristojnosti policije in občin na področju zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. Posebna pozornost je namenjena predpisovanju in sankcioniranju prekrškov, ki spadata v pristojnost občinskih in mestnih svetov, mestnih in (med)občinskih redarstev ter mestnih in (med)občinskih inšpektoratov.
{"title":"Pravica do varnosti – sinteza pravne ureditve na mednarodni, državni in lokalni ravni","authors":"Benjamin Flander, Bojan Tičar","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.3","url":null,"abstract":"Pravica do varnosti je kot temeljna pravica izrecno zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, Ustavi Republike Slovenije in ratificiranih mednarodnih konvencijah s področja človekovih pravic. Ta temeljna pravica se ustavnopravno in mednarodnopravno posredno zagotavlja tudi skozi varstvo drugih temeljnih pravic ter z nekaterimi določbami zakonov in drugih predpisov s področja kazenskega, prekrškovnega, civilnega in upravnega prava. Uresničevanje teh predpisov in njihovih določb je zagotovljeno z opravljanjem nalog ter izvajanjem pristojnosti in pooblastil organov in institucij nacionalnovarnostnega sistema ter drugih organov in institucij tako na državni kot tudi na lokalni ravni. V tem poglavju podrobneje analiziramo ustavne in zakonske naloge in pristojnosti policije in občin na področju zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. Posebna pozornost je namenjena predpisovanju in sankcioniranju prekrškov, ki spadata v pristojnost občinskih in mestnih svetov, mestnih in (med)občinskih redarstev ter mestnih in (med)občinskih inšpektoratov.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"39 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115150305","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.7
Branko Lobnikar, Kaja Prislan
Uspešno izvajanje policijske dejavnosti, v času nenehnih sprememb, visoke spremenljivosti in dinamičnega okolja, zahteva ustrezno fleksibilnost ter prilagodljivost policijskih organizacij. Slednje pri izvajanju svoje dejavnosti uporabljajo različne pristope, ki so odvisni od strateških in operativnih ciljev policijske organizacije ter od družbenih okoliščin, v katerih delujejo. Model policijskega dela, ki ga razumemo kot koherentno celoto pristopov izvajanja policijskih nalog, odraža vrednote in norme posamezne policijske organizacije. V poglavju so povzeta stališča prebivalcev Slovenije glede najbolj primernih pristopov oziroma modelov policijskega dela. Pri tem se je izkazalo, da so najbolj naklonjeni modelu policijskega dela v skupnosti, v kombinaciji z na izvajanju prava temelječem modelu policijskega dela. Izhajajoč iz analize stališč javnosti in razvoja ter reform policijskega dela v Sloveniji so v zaključnem delu poglavja predstavljeni sodobni razvojni trendi na področju organizacije policije in izvajanja policijskega dela.
{"title":"Modeli, pristopi in izzivi policijske dejavnosti v Sloveniji","authors":"Branko Lobnikar, Kaja Prislan","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.7","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.7","url":null,"abstract":"Uspešno izvajanje policijske dejavnosti, v času nenehnih sprememb, visoke spremenljivosti in dinamičnega okolja, zahteva ustrezno fleksibilnost ter prilagodljivost policijskih organizacij. Slednje pri izvajanju svoje dejavnosti uporabljajo različne pristope, ki so odvisni od strateških in operativnih ciljev policijske organizacije ter od družbenih okoliščin, v katerih delujejo. Model policijskega dela, ki ga razumemo kot koherentno celoto pristopov izvajanja policijskih nalog, odraža vrednote in norme posamezne policijske organizacije. V poglavju so povzeta stališča prebivalcev Slovenije glede najbolj primernih pristopov oziroma modelov policijskega dela. Pri tem se je izkazalo, da so najbolj naklonjeni modelu policijskega dela v skupnosti, v kombinaciji z na izvajanju prava temelječem modelu policijskega dela. Izhajajoč iz analize stališč javnosti in razvoja ter reform policijskega dela v Sloveniji so v zaključnem delu poglavja predstavljeni sodobni razvojni trendi na področju organizacije policije in izvajanja policijskega dela.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"26 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116323611","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.8
Iza Kokoravec, G. Meško
Poglavje zajema temeljit pregled prispevkov in študij raziskovalcev ter različnih strokovnjakov na področju mladoletniškega prestopništva v Sloveniji po letu 1991. Tako teoretični kot statistični pregled v prispevku se opirata izključno le na izsledke slovenskih avtorjev v navedenem času. Sprva bomo predstavili obdobje adolescence, ki je kritično za razvoj prestopništva in predstavili dejavnike, ki najbolj (so)vplivajo na prestopništvo. Nato bomo predstavili glavne ugotovitve slovenskih raziskovalcev, ki so preučevali mladoletniško prestopništvo po različnih tematikah, predstavili glavne izsledke raziskav, ki so jih izvedli slovenski strokovnjaki in vključujejo vsaj določene elemente mladoletniškega prestopništva. Opravili bomo tudi pregled dostopnih policijskih poročil in statističnih podatkov, na katere so se sklicevali slovenski avtorji, ter prikazali položaj mladoletniške kriminalitete v Sloveniji. Ugotavljali bomo, katere oblike kriminalitete so najpogostejše, če prevalenca narašča, in ali obstaja trend v mladoletniški kriminaliteti. Na koncu bomo v razpravi še enkrat povzeli glavne ugotovitve in podali predloge za prihodnje raziskovanje.
{"title":"Mladoletniško prestopništvo v Sloveniji skozi leta","authors":"Iza Kokoravec, G. Meško","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.8","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.8","url":null,"abstract":"Poglavje zajema temeljit pregled prispevkov in študij raziskovalcev ter različnih strokovnjakov na področju mladoletniškega prestopništva v Sloveniji po letu 1991. Tako teoretični kot statistični pregled v prispevku se opirata izključno le na izsledke slovenskih avtorjev v navedenem času. Sprva bomo predstavili obdobje adolescence, ki je kritično za razvoj prestopništva in predstavili dejavnike, ki najbolj (so)vplivajo na prestopništvo. Nato bomo predstavili glavne ugotovitve slovenskih raziskovalcev, ki so preučevali mladoletniško prestopništvo po različnih tematikah, predstavili glavne izsledke raziskav, ki so jih izvedli slovenski strokovnjaki in vključujejo vsaj določene elemente mladoletniškega prestopništva. Opravili bomo tudi pregled dostopnih policijskih poročil in statističnih podatkov, na katere so se sklicevali slovenski avtorji, ter prikazali položaj mladoletniške kriminalitete v Sloveniji. Ugotavljali bomo, katere oblike kriminalitete so najpogostejše, če prevalenca narašča, in ali obstaja trend v mladoletniški kriminaliteti. Na koncu bomo v razpravi še enkrat povzeli glavne ugotovitve in podali predloge za prihodnje raziskovanje.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130427016","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.4
Andreja Sotlar, Bernarda Tominc
Varnostna politika ne more biti legitimna, če ne upošteva tudi mnenj prebivalcev. Ti svoja stališča o varnostnih vprašanjih najpogosteje izražajo skozi zaznavo varnostnih pojavov. Oblikovalci varnostnih politik in varnostne organizacije, ki jih izvajajo, morajo zato dobro poznati varnostne pojave, kot jih zaznavajo prebivalci. V kratki zgodovini slovenske države je bilo sprva načrtno merjeno predvsem mnenje prebivalcev o varnostnih vprašanjih, v kasnejšem času pa so bile izvedene tudi raziskave, kjer so prebivalci in policisti iz istih lokalnih skupnosti ocenjevali istovrstne varnostne pojave. Praktično vse raziskave kažejo, da prebivalce motijo predvsem societalni (varnostni) pojavi, ki se nanašajo na ekonomsko-socialni položaj posameznika, raziskave o varnosti v lokalnih skupnostih pa pred kriminaliteto uvrstijo še moteče pojave, povezane z alkoholizmom in onesnaževanjem okolja. Pri tem je zanimivo, da prebivalci in policisti suburbanih in ruralnih okolij podobno zaznavajo varnostne pojave, v primerjavi s prebivalci in policisti iz urbanih okolij, ki večini pojavov tudi pripisujejo večjo resnost.
{"title":"Zaznavanje varnosti v Sloveniji – od nacionalnih k lokalnim varnostnim pojavom","authors":"Andreja Sotlar, Bernarda Tominc","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.4","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.4","url":null,"abstract":"Varnostna politika ne more biti legitimna, če ne upošteva tudi mnenj prebivalcev. Ti svoja stališča o varnostnih vprašanjih najpogosteje izražajo skozi zaznavo varnostnih pojavov. Oblikovalci varnostnih politik in varnostne organizacije, ki jih izvajajo, morajo zato dobro poznati varnostne pojave, kot jih zaznavajo prebivalci. V kratki zgodovini slovenske države je bilo sprva načrtno merjeno predvsem mnenje prebivalcev o varnostnih vprašanjih, v kasnejšem času pa so bile izvedene tudi raziskave, kjer so prebivalci in policisti iz istih lokalnih skupnosti ocenjevali istovrstne varnostne pojave. Praktično vse raziskave kažejo, da prebivalce motijo predvsem societalni (varnostni) pojavi, ki se nanašajo na ekonomsko-socialni položaj posameznika, raziskave o varnosti v lokalnih skupnostih pa pred kriminaliteto uvrstijo še moteče pojave, povezane z alkoholizmom in onesnaževanjem okolja. Pri tem je zanimivo, da prebivalci in policisti suburbanih in ruralnih okolij podobno zaznavajo varnostne pojave, v primerjavi s prebivalci in policisti iz urbanih okolij, ki večini pojavov tudi pripisujejo večjo resnost.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"146 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128436768","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.2
Aleš Bučar Ručman
Avtor postavi teoretično izhodišče in konceptualizacijo ruralnega in urbanega družbenega življenja izpelje iz tez klasičnih avtorjev (Marx, Tönnies, Durkheim, Polany, Weber). V poglavju se osredotoča na vprašanje pojmovanja in razumevanja ruralnosti, temeljne značilnosti skupnostnega življenja v slovenskih ruralnih in urbanih skupnostih ter na iskanje razlik med ruralnimi, suburbanimi in urbanimi območji. S pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Varnost v lokalnih skupnostih (2017) in Slovensko javno mnenje 2016/1 (Kurdija et al., 2016) prikazuje in razlaga razlike o zaznavanju varnostnih groženj med ruralnimi in urbanimi skupnostmi v Sloveniji. Zaključuje, da je mogoče opaziti demografske razlike (vera, stopnja izobrazbe, narodnost itd.) in tudi razlike v razumevanju življenja v skupnosti. Ob koncu se avtor dotakne tudi prednosti in slabosti ter pomena podeželja ob soočanju z ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in covida-19.
{"title":"Sociološki vidiki življenja in občutkov ogroženosti v ruralnih in urbanih skupnostih v Sloveniji","authors":"Aleš Bučar Ručman","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.2","url":null,"abstract":"Avtor postavi teoretično izhodišče in konceptualizacijo ruralnega in urbanega družbenega življenja izpelje iz tez klasičnih avtorjev (Marx, Tönnies, Durkheim, Polany, Weber). V poglavju se osredotoča na vprašanje pojmovanja in razumevanja ruralnosti, temeljne značilnosti skupnostnega življenja v slovenskih ruralnih in urbanih skupnostih ter na iskanje razlik med ruralnimi, suburbanimi in urbanimi območji. S pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Varnost v lokalnih skupnostih (2017) in Slovensko javno mnenje 2016/1 (Kurdija et al., 2016) prikazuje in razlaga razlike o zaznavanju varnostnih groženj med ruralnimi in urbanimi skupnostmi v Sloveniji. Zaključuje, da je mogoče opaziti demografske razlike (vera, stopnja izobrazbe, narodnost itd.) in tudi razlike v razumevanju življenja v skupnosti. Ob koncu se avtor dotakne tudi prednosti in slabosti ter pomena podeželja ob soočanju z ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in covida-19.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"136 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133796279","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.1
Joseph F. Donnermeyer
Avtor skuša v poglavju problematiko kriminalitete v ruralnih okoljih nadgraditi s sociološkim pojmovanjem skupnosti, kjer je kriminaliteta povezana s strukturo družbe. To prispeva k boljšemu razumevanju kriminalitete in nudi vpogled v dojemanje policije in varnosti med prebivalci iz različnih okolij, od najmanjših vasi do največjih mest. Avtor s sklicevanjem na različna dela znanstvenikov in s predstavitvijo teorije skupnosti obravnava ključna vprašanja kriminalitete v ruralnih okoljih, kot so proizvodnja, zloraba drog, nasilje nad ženskami in kriminaliteta na področju kmetijstva, prav tako pa preuči tudi vprašanje o dostopu do pravnega varstva in vseh njegovih razsežnosti. Čeprav smo priča vedno večji urbanizaciji in preseljevanju prebivalstva v urbana okolja, se avtorju zdi raziskovanje kriminalitete v ruralnih okoljih smiselno, saj tam še vedno prebiva veliko število ljudi in se vedno bolj čutijo učinki razraščanja predmestij, ruralnega turizma in razvoja energetike.
{"title":"Varnost ruralnih skupnosti v vse bolj urbaniziranem svetu","authors":"Joseph F. Donnermeyer","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.1","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.1","url":null,"abstract":"Avtor skuša v poglavju problematiko kriminalitete v ruralnih okoljih nadgraditi s sociološkim pojmovanjem skupnosti, kjer je kriminaliteta povezana s strukturo družbe. To prispeva k boljšemu razumevanju kriminalitete in nudi vpogled v dojemanje policije in varnosti med prebivalci iz različnih okolij, od najmanjših vasi do največjih mest. Avtor s sklicevanjem na različna dela znanstvenikov in s predstavitvijo teorije skupnosti obravnava ključna vprašanja kriminalitete v ruralnih okoljih, kot so proizvodnja, zloraba drog, nasilje nad ženskami in kriminaliteta na področju kmetijstva, prav tako pa preuči tudi vprašanje o dostopu do pravnega varstva in vseh njegovih razsežnosti. Čeprav smo priča vedno večji urbanizaciji in preseljevanju prebivalstva v urbana okolja, se avtorju zdi raziskovanje kriminalitete v ruralnih okoljih smiselno, saj tam še vedno prebiva veliko število ljudi in se vedno bolj čutijo učinki razraščanja predmestij, ruralnega turizma in razvoja energetike.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"24 4","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131958570","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.6
Urška Pirnat, G. Meško
V poglavju predstavljamo raziskavo o zaznavah družbenih procesov, varnostnih težav in policije v urbanih soseskah Ljubljane. Leta 2016 je bila izvedena pregledna študija na vzorcu 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli v manj in bolj obremenjenih soseskah s prekrški zoper javni red in mir ter kriminaliteto. Analiza podatkov je pokazala, da so prebivalci manj problematičnih sosesk izrazili večjo stopnjo socialne kohezije, boljše mnenje o migrantih in manj zaznane odklonskosti mladih kot prebivalci bolj problematičnih sosesk. Prav tako so prebivalci manj problematičnih sosesk zaznali več postopkovne pravičnosti in večjo učinkovitost policije ter hkrati izrazili večjo pripravljenost na sodelovanje s policijo. V drugem delu analiz se ugotovitve nanašajo na različen vpliv dejavnikov, ki vplivajo na napovedovanje zaznavanja nereda v soseski in postopkovne pravičnosti policije glede na manj in bolj problematične soseske. V sklepu razpravljamo o ugotovitvah študije, predstavljamo njene glavne omejitve in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje.
{"title":"Zaznave družbenih procesov, varnostnih težav in policije v urbanih soseskah – primer Ljubljane","authors":"Urška Pirnat, G. Meško","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.6","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.6","url":null,"abstract":"V poglavju predstavljamo raziskavo o zaznavah družbenih procesov, varnostnih težav in policije v urbanih soseskah Ljubljane. Leta 2016 je bila izvedena pregledna študija na vzorcu 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli v manj in bolj obremenjenih soseskah s prekrški zoper javni red in mir ter kriminaliteto. Analiza podatkov je pokazala, da so prebivalci manj problematičnih sosesk izrazili večjo stopnjo socialne kohezije, boljše mnenje o migrantih in manj zaznane odklonskosti mladih kot prebivalci bolj problematičnih sosesk. Prav tako so prebivalci manj problematičnih sosesk zaznali več postopkovne pravičnosti in večjo učinkovitost policije ter hkrati izrazili večjo pripravljenost na sodelovanje s policijo. V drugem delu analiz se ugotovitve nanašajo na različen vpliv dejavnikov, ki vplivajo na napovedovanje zaznavanja nereda v soseski in postopkovne pravičnosti policije glede na manj in bolj problematične soseske. V sklepu razpravljamo o ugotovitvah študije, predstavljamo njene glavne omejitve in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"96 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132702464","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-27DOI: 10.18690/978-961-286-495-8.5
Rok Hacin, Katja Eman
V poglavju se osredotočamo na primerjavo kriminalitete in zaznave varnostnih groženj pri policistih v urbanih in ruralnih okoljih v Sloveniji. Čeprav kriminaliteta v Sloveniji v splošnem upada, so, v primerjavi s podeželskimi, mestne občine še vedno bolj obremenjena območja s kriminaliteto. Primerjava zaznav varnostnih groženj pri policistih v dveh časovnih obdobjih je pokazala, da policisti, ki delajo v ruralnih okoljih, pozitivneje zaznavajo varnost v soseski, medtem ko njihovi kolegi v urbanih okoljih zaznavajo varnostne pojave, povezane z javnim neredom in zlorabo alkohola, kot resnejše grožnje varnosti. V obdobju 2011–2017 je zaznava resnosti groženj in socialnoekonomskih prikrajšanosti pri policistih upadla, hkrati pa so se zaznave varnosti v soseski, javnega nereda in socialnoekonomskih prikrajšanosti razlikovale med policisti v urbanih in ruralnih okoljih.
{"title":"Kriminaliteta in zaznava varnostnih groženj pri policistih v urbanih in ruralnih skupnostih","authors":"Rok Hacin, Katja Eman","doi":"10.18690/978-961-286-495-8.5","DOIUrl":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.5","url":null,"abstract":"V poglavju se osredotočamo na primerjavo kriminalitete in zaznave varnostnih groženj pri policistih v urbanih in ruralnih okoljih v Sloveniji. Čeprav kriminaliteta v Sloveniji v splošnem upada, so, v primerjavi s podeželskimi, mestne občine še vedno bolj obremenjena območja s kriminaliteto. Primerjava zaznav varnostnih groženj pri policistih v dveh časovnih obdobjih je pokazala, da policisti, ki delajo v ruralnih okoljih, pozitivneje zaznavajo varnost v soseski, medtem ko njihovi kolegi v urbanih okoljih zaznavajo varnostne pojave, povezane z javnim neredom in zlorabo alkohola, kot resnejše grožnje varnosti. V obdobju 2011–2017 je zaznava resnosti groženj in socialnoekonomskih prikrajšanosti pri policistih upadla, hkrati pa so se zaznave varnosti v soseski, javnega nereda in socialnoekonomskih prikrajšanosti razlikovale med policisti v urbanih in ruralnih okoljih.","PeriodicalId":358839,"journal":{"name":"Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami","volume":"14 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123334505","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：