Pub Date : 2023-12-20DOI: 10.4312/keria.25.1.121-137
Brane Senegačnik
Pesnico Vittorio Collona (1492–1547) literarna zgodovina običajno (in upravičeno) uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav, ne le zato ker so ženski glasovi v 15. stoletju razmeroma redki, temveč zaradi pesniške izjemnosti, katere pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Izvirala je iz mogočnega aristokratskega rodu. V tem okolju je bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v različnih eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala zelo dejavno in pomembno vlogo: skratka, bila je izjemna intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Njena poezija, napisana v sonetni formi, se po vsebini deli na dve veliki temi: ljubezen in duhovno življenje, tretja, epistolarna poezija, je minorna.
{"title":"Vittoria Colonna: Soneti","authors":"Brane Senegačnik","doi":"10.4312/keria.25.1.121-137","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.25.1.121-137","url":null,"abstract":"Pesnico Vittorio Collona (1492–1547) literarna zgodovina običajno (in upravičeno) uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav, ne le zato ker so ženski glasovi v 15. stoletju razmeroma redki, temveč zaradi pesniške izjemnosti, katere pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Izvirala je iz mogočnega aristokratskega rodu. V tem okolju je bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe, vse življenje se je gibala v različnih eminentnih kulturnih krogih na italijanskem ozemlju, v katerih je igrala zelo dejavno in pomembno vlogo: skratka, bila je izjemna intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Njena poezija, napisana v sonetni formi, se po vsebini deli na dve veliki temi: ljubezen in duhovno življenje, tretja, epistolarna poezija, je minorna.","PeriodicalId":503029,"journal":{"name":"Keria: Studia Latina et Graeca","volume":"18 6","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139168232","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-20DOI: 10.4312/keria.25.1.85-104
Filip Draženović
Namen je predstaviti sistem vzgoje vladarja v vladarskem zrcalu Idea de un Príncipe Político Christiano (1640, spremenjena izdaja 1642) Diega de Saavedre Fajarda. Prispevek bo predstavil vzgojo vladarja v delu pri čemer se bomo osredotočili na različne pedagoške prakse. Izhodišče prispevka je ideja o dvojnem pomenu vzgoje: pedagogike kot tudi (samo)spoznanje. Drugi fokus prispevka je analiza antičnih virov, ki jih avtor uporablja, njihovo umeščanje v način argumentiranja in prakse, ki jih povzema. Hkrati bom njegov razmislek primerjal z antičnimi vzgojnimi praksami (Aristotel, Plutarh …), kot tudi humanističnimi sodobniki.
本文旨在介绍迭戈-德-萨维德拉-法哈多（Diego de Saavedra Fajardo）的《克里斯蒂亚诺王子的理想》（1640 年，1642 年修订版）中统治者镜像中的统治者教育体系。本文将介绍作品中对统治者的教育，重点是不同的教学实践。本文的出发点是教育的双重含义：教育学和（自我）知识。本文的第二个重点是分析作者所使用的古代资料、它们在论证模式中的位置以及它们所总结的实践。同时，我还将把他的思考与古代教育实践（亚里士多德、普鲁塔克等）以及同时代的人文主义者进行比较。
{"title":"Vzgoja po antično v zgodnjem novem veku","authors":"Filip Draženović","doi":"10.4312/keria.25.1.85-104","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.25.1.85-104","url":null,"abstract":"Namen je predstaviti sistem vzgoje vladarja v vladarskem zrcalu Idea de un Príncipe Político Christiano (1640, spremenjena izdaja 1642) Diega de Saavedre Fajarda. Prispevek bo predstavil vzgojo vladarja v delu pri čemer se bomo osredotočili na različne pedagoške prakse. Izhodišče prispevka je ideja o dvojnem pomenu vzgoje: pedagogike kot tudi (samo)spoznanje. Drugi fokus prispevka je analiza antičnih virov, ki jih avtor uporablja, njihovo umeščanje v način argumentiranja in prakse, ki jih povzema. Hkrati bom njegov razmislek primerjal z antičnimi vzgojnimi praksami (Aristotel, Plutarh …), kot tudi humanističnimi sodobniki.","PeriodicalId":503029,"journal":{"name":"Keria: Studia Latina et Graeca","volume":"274 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139170439","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-20DOI: 10.4312/keria.25.1.37-49
Katarina Šmid
Prispevek se na primeru skupine stel, pripisanih isti celejski delavnici, osredotoča na upodobitve otrok oziroma v prvi vrsti na razmerje med starostjo portretiranca in starostjo, navedeno na epitafu. Te sicer običajne »anomalije« še posebej pogosto nastopijo tudi v donavskih provincah, kjer so potomci nemalokrat upodobljeni kot majhni otroci, četudi gre za (skoraj) odrasle osebe. Bodisi so bili uporabljeni spomeniki z vnaprej izklesano shemo bodisi so starši želeli s tem poudariti relacijo starši-otrok. Na skupini obravnavanih stel je le v enem primeru hči prikazana kot odrasla oseba. Temu je bržkone botrovalo dejstvo, da je bila prav ona tudi naročnica, upodobitev fantka s Horusovim čopom na drugi steli ter oblačila otrok, ki se ujemajo z opravo matere oziroma očeta, pa nakazujejo, da so vse bile izklesane individualno, po naročilu.
{"title":"Upodobitev otrok in njihove starosti na primeru stel, pripisanih isti celejski delavnici","authors":"Katarina Šmid","doi":"10.4312/keria.25.1.37-49","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.25.1.37-49","url":null,"abstract":"Prispevek se na primeru skupine stel, pripisanih isti celejski delavnici, osredotoča na upodobitve otrok oziroma v prvi vrsti na razmerje med starostjo portretiranca in starostjo, navedeno na epitafu. Te sicer običajne »anomalije« še posebej pogosto nastopijo tudi v donavskih provincah, kjer so potomci nemalokrat upodobljeni kot majhni otroci, četudi gre za (skoraj) odrasle osebe. Bodisi so bili uporabljeni spomeniki z vnaprej izklesano shemo bodisi so starši želeli s tem poudariti relacijo starši-otrok. Na skupini obravnavanih stel je le v enem primeru hči prikazana kot odrasla oseba. Temu je bržkone botrovalo dejstvo, da je bila prav ona tudi naročnica, upodobitev fantka s Horusovim čopom na drugi steli ter oblačila otrok, ki se ujemajo z opravo matere oziroma očeta, pa nakazujejo, da so vse bile izklesane individualno, po naročilu.","PeriodicalId":503029,"journal":{"name":"Keria: Studia Latina et Graeca","volume":"26 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139168105","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-20DOI: 10.4312/keria.25.1.67-83
Bernarda Županek, Tamara Leskovar
V prispevku raziskujeva vprašanja, povezana z zdravstvenim stanjem in smrtnostjo otrok v Emoni. V ospredje postavljava diskrepanco med ocenjeno visoko smrtnostjo otrok v rimskem času in relativno nizkim odstotkom doslej odkritih otroških grobov v Emoni. Rezultati analiz kremiranih ostankov iz nekaterih zgodnjerimskih emonskih grobov kažejo, da je bila v posamezen grob včasih pokopana več kot ena oseba, pogosto skupaj odrasli in otrok. V prispevku se sprašujeva, ali so to doslej neodkriti pokopi emonskih otrok, in iščeva tudi druge možne razlage. Poleg tega podajava nekaj informacij o zdravstvenem stanju emonskih otrok na osnovi doslej pregledanega gradiva.
{"title":"Kje so emonski otroci?","authors":"Bernarda Županek, Tamara Leskovar","doi":"10.4312/keria.25.1.67-83","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.25.1.67-83","url":null,"abstract":"V prispevku raziskujeva vprašanja, povezana z zdravstvenim stanjem in smrtnostjo otrok v Emoni. V ospredje postavljava diskrepanco med ocenjeno visoko smrtnostjo otrok v rimskem času in relativno nizkim odstotkom doslej odkritih otroških grobov v Emoni. Rezultati analiz kremiranih ostankov iz nekaterih zgodnjerimskih emonskih grobov kažejo, da je bila v posamezen grob včasih pokopana več kot ena oseba, pogosto skupaj odrasli in otrok. V prispevku se sprašujeva, ali so to doslej neodkriti pokopi emonskih otrok, in iščeva tudi druge možne razlage. Poleg tega podajava nekaj informacij o zdravstvenem stanju emonskih otrok na osnovi doslej pregledanega gradiva.","PeriodicalId":503029,"journal":{"name":"Keria: Studia Latina et Graeca","volume":"128 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139170033","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-20DOI: 10.4312/keria.25.1.139-147
Anja Božič
Petrarcovo pismo Giacomu Colonni je sedmo pismo druge knjige Petrarcove zbirke proznih pisem v latinščini z naslovom Pisma o osebnih zadevah (De rerum familiarium) ali na kratko Familiares. Giacomo Colonna je bil četrti sin pomembnega rimskega senatorja in Petrarcovega prvega pokrovitelja Stefana di Colonne Starejšega. Giacomo in Petrarca sta se spoznala v Bologni med študijem prava pri Giovanniju D‘Andrea in postala bližnja prijatelja. Leta 1328 je Giacomo postal škof v Lombezu, kamor je za stalno odpotoval leta 1330, spremljali pa so ga Petrarca, Ludwiga van Kempen in Angelo Tosetti. Potovanje pa je ostalo med Petrarcovimi najljubšimi spomini in se ga pogosto spominja v svojih pismih. Leta 1333 se je Giacomo odpavil v Avignon, da bi obiskal svojega brata, vplivnega kardinala Giovannija Colonno, a je bil nato odpoklican v Rim. Tam se je zadnjič v življenju srečal s Petrarco. Leta 1440 se je preselil nazaj v Lombez in nekaj mesecev zatem umrl. Petrarca globoko žaluje za njim v Fam. 4.13.
彼特拉克写给贾科莫-科隆纳的信是彼特拉克拉丁文散文书信集《关于个人事务的信》（De rerum familiarium）第二卷的第七封信，简称《家书》。贾科莫-科隆纳是罗马重要参议员的第四个儿子，也是彼特拉克的第一位资助人--老斯蒂法诺-迪-科隆纳。贾科莫和彼特拉克在博洛尼亚师从乔瓦尼-安德烈亚学习法律时相识，并成为好友。1328 年，贾科莫成为隆贝兹的主教，1330 年，他在佩特拉卡、路德维希-凡-肯彭和安杰洛-托塞蒂的陪同下前往隆贝兹定居。这次旅行一直是彼特拉克最美好的回忆之一，他在信中经常回忆起这次旅行。1333 年，贾科莫前往阿维尼翁拜访他的兄弟、颇具影响力的红衣主教乔瓦尼-科隆纳，但被召回罗马。在那里，他见到了彼特拉克，这是他一生中最后一次见面。1440 年，他搬回了伦巴第，几个月后去世。彼特拉克在 Fam.4.13 中对他深表哀悼。
{"title":"Francesco Petrarca: Pismo Giacomu Colonni (Rerum familiarium libri 2.9)","authors":"Anja Božič","doi":"10.4312/keria.25.1.139-147","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.25.1.139-147","url":null,"abstract":"Petrarcovo pismo Giacomu Colonni je sedmo pismo druge knjige Petrarcove zbirke proznih pisem v latinščini z naslovom Pisma o osebnih zadevah (De rerum familiarium) ali na kratko Familiares. Giacomo Colonna je bil četrti sin pomembnega rimskega senatorja in Petrarcovega prvega pokrovitelja Stefana di Colonne Starejšega. Giacomo in Petrarca sta se spoznala v Bologni med študijem prava pri Giovanniju D‘Andrea in postala bližnja prijatelja. Leta 1328 je Giacomo postal škof v Lombezu, kamor je za stalno odpotoval leta 1330, spremljali pa so ga Petrarca, Ludwiga van Kempen in Angelo Tosetti. Potovanje pa je ostalo med Petrarcovimi najljubšimi spomini in se ga pogosto spominja v svojih pismih. Leta 1333 se je Giacomo odpavil v Avignon, da bi obiskal svojega brata, vplivnega kardinala Giovannija Colonno, a je bil nato odpoklican v Rim. Tam se je zadnjič v življenju srečal s Petrarco. Leta 1440 se je preselil nazaj v Lombez in nekaj mesecev zatem umrl. Petrarca globoko žaluje za njim v Fam. 4.13.","PeriodicalId":503029,"journal":{"name":"Keria: Studia Latina et Graeca","volume":"36 11","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139168185","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-20DOI: 10.4312/keria.25.1.107-119
Polonca Zupančič
Pesem je del Ovidijevih Pisem junakinj, niza ljubezenskih pisem v verzih, ki jih svojim nesojenim ljubimcem ali oddaljenim možem pišejo slavni ženski liki. Fajdra je tako v grški mitologiji hči kretskega kralja Minosa in Pazífae ter Tezejeva žena na dvoru v Trojzénu. Z njim je imela sinova Akamanta in Demofonta, strastno pa se je zaljubila v pastorka, Tezejevega prvega sina Hipólita, ki ga je imel s kraljico Amazonk Hipólito. Bil je ljubitelj lova in častilec boginje Artemide, zato se ni zmenil za ženske in jih je odkrito zavračal. Ker je zavrnil Fajdrino ljubezen, ga je v besu lažno obtožila posilstva in s tem povzročila njegovo smrt. Tezej je namreč Hipolita izgnal iz Trojzena in priklical nadenj Pozejdonovo kazen: morski bog mu je poslal na pot morsko pošat, bika, ki je splašil mladeničeve konje. Hipolit je izgubil življenje, resnico o njegovi nedolžnosti pa je Tezej izvedel od boginje Artemide po tem, ko se je Fajdra iz obupa ubila. Ovidijevo pismo se na več mestih zgleduje po Evripidovem Hipolitu, material pa je kasneje uporabil Seneka Mlajši za svojo tragedijo.
{"title":"Ovidij: Fajdrino pismo Hipolitu (Heroides 4)","authors":"Polonca Zupančič","doi":"10.4312/keria.25.1.107-119","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.25.1.107-119","url":null,"abstract":"Pesem je del Ovidijevih Pisem junakinj, niza ljubezenskih pisem v verzih, ki jih svojim nesojenim ljubimcem ali oddaljenim možem pišejo slavni ženski liki. Fajdra je tako v grški mitologiji hči kretskega kralja Minosa in Pazífae ter Tezejeva žena na dvoru v Trojzénu. Z njim je imela sinova Akamanta in Demofonta, strastno pa se je zaljubila v pastorka, Tezejevega prvega sina Hipólita, ki ga je imel s kraljico Amazonk Hipólito. Bil je ljubitelj lova in častilec boginje Artemide, zato se ni zmenil za ženske in jih je odkrito zavračal. Ker je zavrnil Fajdrino ljubezen, ga je v besu lažno obtožila posilstva in s tem povzročila njegovo smrt. Tezej je namreč Hipolita izgnal iz Trojzena in priklical nadenj Pozejdonovo kazen: morski bog mu je poslal na pot morsko pošat, bika, ki je splašil mladeničeve konje. Hipolit je izgubil življenje, resnico o njegovi nedolžnosti pa je Tezej izvedel od boginje Artemide po tem, ko se je Fajdra iz obupa ubila. Ovidijevo pismo se na več mestih zgleduje po Evripidovem Hipolitu, material pa je kasneje uporabil Seneka Mlajši za svojo tragedijo.","PeriodicalId":503029,"journal":{"name":"Keria: Studia Latina et Graeca","volume":"43 1‐10","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139169503","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-20DOI: 10.4312/keria.25.1.51-66
Kaja Stemberger Flegar
Materino mleko je običajno prva otrokova hrana, vendar dojenje zaradi različnih razlogov ni vedno možno. Že iz prazgodovine so tako izpričane posode, ki so verjetno služile za hranjenje otrok kot nadomestek dojenja. Iz rimskodobne Slovenije poznamo nekaj takih najdb, a doslej niso bile prepoznane kot posodice za dojenje. Značilne so po tankih stenah in dodatnem dulcu poleg ustja. Nalogo dojenja je lahko opravljala tudi dojilja, s čimer je povezanih več antičnih mitov, pa tudi posvetilni napisi in upodobitve dojilj v Petovioni. Razprave o prehrani dojenčkov in otrok najdemo tudi v delih antičnih piscev in zdravilcev.
{"title":"Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu","authors":"Kaja Stemberger Flegar","doi":"10.4312/keria.25.1.51-66","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/keria.25.1.51-66","url":null,"abstract":"Materino mleko je običajno prva otrokova hrana, vendar dojenje zaradi različnih razlogov ni vedno možno. Že iz prazgodovine so tako izpričane posode, ki so verjetno služile za hranjenje otrok kot nadomestek dojenja. Iz rimskodobne Slovenije poznamo nekaj takih najdb, a doslej niso bile prepoznane kot posodice za dojenje. Značilne so po tankih stenah in dodatnem dulcu poleg ustja. Nalogo dojenja je lahko opravljala tudi dojilja, s čimer je povezanih več antičnih mitov, pa tudi posvetilni napisi in upodobitve dojilj v Petovioni. Razprave o prehrani dojenčkov in otrok najdemo tudi v delih antičnih piscev in zdravilcev.","PeriodicalId":503029,"journal":{"name":"Keria: Studia Latina et Graeca","volume":"5 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139168811","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：