Pub Date : 2023-12-18DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.02
Dušan Mlacović
Kartuzijanski samostan v Bistri pri Ljubljani si je v letih 1307–1353 v Kopru in na Koprskem pridobil posest. Na osnovi analize dokumentov iz arhiva Koprske komune, ki je bil nedostopen med letoma 1944 in 2016, zbirke listin Kartuzije Bistra in drugih virov je ugotovljeno, da je ta posest bila ena izmed najmanj devetnajstih podobnih posesti samostanov iz bližnjih diecez v Kopru, predvsem iz Beneške lagune. Koper je bil takrat veliko, živahno in uspešno trgovsko središče, stičišče poti med Benetkami, Kranjsko in Ogrsko. Koprsko plemstvo je v 13. stoletju imelo hegemonistične težnje v Istri. Kartuzija Bistra je uživala podporo okoliškega plemstva in grofov Goriških. S slednjimi je imel Koper posebne odnose. Vpeljava Kartuzije Bistra na Koprsko je bila politični projekt vrha koprskega plemstva po beneškem zavzetju Kopra leta 1279: v domače mesto poleg številnih samostanov od drugod vpeljati še kartuzijane iz domačega okolja, iz Oglejske cerkvene pokrajine.
{"title":"Kartuzija Bistra in Koper v 14. stoletju","authors":"Dušan Mlacović","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.02","url":null,"abstract":"Kartuzijanski samostan v Bistri pri Ljubljani si je v letih 1307–1353 v Kopru in na Koprskem pridobil posest. Na osnovi analize dokumentov iz arhiva Koprske komune, ki je bil nedostopen med letoma 1944 in 2016, zbirke listin Kartuzije Bistra in drugih virov je ugotovljeno, da je ta posest bila ena izmed najmanj devetnajstih podobnih posesti samostanov iz bližnjih diecez v Kopru, predvsem iz Beneške lagune. Koper je bil takrat veliko, živahno in uspešno trgovsko središče, stičišče poti med Benetkami, Kranjsko in Ogrsko. Koprsko plemstvo je v 13. stoletju imelo hegemonistične težnje v Istri. Kartuzija Bistra je uživala podporo okoliškega plemstva in grofov Goriških. S slednjimi je imel Koper posebne odnose. Vpeljava Kartuzije Bistra na Koprsko je bila politični projekt vrha koprskega plemstva po beneškem zavzetju Kopra leta 1279: v domače mesto poleg številnih samostanov od drugod vpeljati še kartuzijane iz domačega okolja, iz Oglejske cerkvene pokrajine.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"30 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139175832","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-18DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.01
Vid Žepič
Razprava obravnava javnopravne prvine rimskega zasebnega prava, pri čemer predstavlja vključenost pravne osebe javnega prava v razmerja s subjekti zasebnega prava kriterij za izbor analiziranih institutov. Pravne osebe javnega prava so v izhodiščno zasebnopravnih razmerjih nastopale v oblastni vlogi, v vlogi nadzornika in pravnoposlovnega partnerja. Cilj razprave je ugotoviti, ali in na kakšen način je rimsko pravo zaradi udeležbe pravne osebe javnega prava odstopilo od svojih temeljnih postulatov in po tej poti izoblikovalo posebna »mešana« javno-zasebna pravna razmerja.
{"title":"Ius publicum in iure privato. Javnopravne prvine v rimskem zasebnem pravu","authors":"Vid Žepič","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.01","url":null,"abstract":"Razprava obravnava javnopravne prvine rimskega zasebnega prava, pri čemer predstavlja vključenost pravne osebe javnega prava v razmerja s subjekti zasebnega prava kriterij za izbor analiziranih institutov. Pravne osebe javnega prava so v izhodiščno zasebnopravnih razmerjih nastopale v oblastni vlogi, v vlogi nadzornika in pravnoposlovnega partnerja. Cilj razprave je ugotoviti, ali in na kakšen način je rimsko pravo zaradi udeležbe pravne osebe javnega prava odstopilo od svojih temeljnih postulatov in po tej poti izoblikovalo posebna »mešana« javno-zasebna pravna razmerja.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"31 3","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139173039","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-18DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.05
Robert Devetak
Prispevek obravnava razvoj slovenske prisotnosti v javnem prostoru mesta Gorice – večnarodnostnem središču dežele Goriške in Gradiške na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Slovenska strategija vstopa v mestni javni prostor, kjer je imela primat italijanska mestna skupnost, se je usmerila v krepitev gospodarske in politične moči v mestu. V praksi se je to izkazovalo z vse večjim številom slovenskih gospodarskih subjektov, različnih društev in organizacij ter nakupi in izgradnjami reprezentativnih zgradb. Vrhunec slovenskega prodora v središče mesta je predstavljala izgradnja Trgovskega doma leta 1904.
{"title":"Razvoj slovenske prisotnosti v goriškem javnem prostoru pred prvo svetovno vojno","authors":"Robert Devetak","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.05","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava razvoj slovenske prisotnosti v javnem prostoru mesta Gorice – večnarodnostnem središču dežele Goriške in Gradiške na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Slovenska strategija vstopa v mestni javni prostor, kjer je imela primat italijanska mestna skupnost, se je usmerila v krepitev gospodarske in politične moči v mestu. V praksi se je to izkazovalo z vse večjim številom slovenskih gospodarskih subjektov, različnih društev in organizacij ter nakupi in izgradnjami reprezentativnih zgradb. Vrhunec slovenskega prodora v središče mesta je predstavljala izgradnja Trgovskega doma leta 1904.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"95 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139173786","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-18DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.06
N. Proeva
This paper deals with a neglected issue in historiography: the manner of naming people in the medieval multi-ethnic states on the example of Bulgari (Bulgarian), Bulgarini/ Bulgareis (Bulgarinians / Bulgareians, as well as with the practice of claiming rulers’ titles in the Middle Ages and with the name of Macedonians in medieval sources. The misinterpretation of legal state names (Bulgarian, Byzantine, Ottoman) as the race-related, ethnic designations of the Balkan peoples that were used until the creation of the modern nation-state is pointed out, as well the lack of studies on this issue.
{"title":"On Rulers' Titles and the Names of Balkan Peoples from the Middle Ages to Modern Times","authors":"N. Proeva","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.3-4.06","url":null,"abstract":"This paper deals with a neglected issue in historiography: the manner of naming people in the medieval multi-ethnic states on the example of Bulgari (Bulgarian), Bulgarini/ Bulgareis (Bulgarinians / Bulgareians, as well as with the practice of claiming rulers’ titles in the Middle Ages and with the name of Macedonians in medieval sources. The misinterpretation of legal state names (Bulgarian, Byzantine, Ottoman) as the race-related, ethnic designations of the Balkan peoples that were used until the creation of the modern nation-state is pointed out, as well the lack of studies on this issue.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"35 2","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139173152","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-22DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.05
Matic Kristan
Slovenski klasični filolog Anton Sovre je v letih 1906–1907 odslužil vojaški rok v avstro-ogrski vojski kot enoletni prostovoljec. Leta 1913 je postal rezervni poročnik v 96. pehotnem polku in bil mobiliziran med skadrsko krizo. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil vpoklican in oktobra 1914 hudo ranjen v Galiciji. V začetku leta 1915 se je vrnil na vzhodno fronto, po vstopu Italije v vojno pa je bil premeščen na italijansko fronto, kjer se je boril na Doberdobu. Jeseni 1916 je postal poveljnik 3. dopolnilne stotnije svojega polka v Karlovcu. V letih 1917–1918 je služil v črnogorski okupacijski upravi, nazadnje kot okrajni poveljnik. Med vojno je prejel več odlikovanj. Po vojni je poučeval na Ptuju.
{"title":"Anton Sovre med puško in kredo (1906–1929)","authors":"Matic Kristan","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.05","url":null,"abstract":"Slovenski klasični filolog Anton Sovre je v letih 1906–1907 odslužil vojaški rok v avstro-ogrski vojski kot enoletni prostovoljec. Leta 1913 je postal rezervni poročnik v 96. pehotnem polku in bil mobiliziran med skadrsko krizo. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil vpoklican in oktobra 1914 hudo ranjen v Galiciji. V začetku leta 1915 se je vrnil na vzhodno fronto, po vstopu Italije v vojno pa je bil premeščen na italijansko fronto, kjer se je boril na Doberdobu. Jeseni 1916 je postal poveljnik 3. dopolnilne stotnije svojega polka v Karlovcu. V letih 1917–1918 je služil v črnogorski okupacijski upravi, nazadnje kot okrajni poveljnik. Med vojno je prejel več odlikovanj. Po vojni je poučeval na Ptuju.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"50 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139369089","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-22DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.03
Aleksander Panjek
Prispevek nudi vpogled v naravo in mehanizme upniško dolžniških razmerij na slovenskem podeželju na primeru župana v Tomaju, pri čemer se opira na zapise nepremičninskih transakcij med kmeti v glavarstvu Devin na Krasu v 18. stoletju. Izkaže se, da je bilo kmečko zadolževanje prisotno že pred 19. stoletjem, da so na podeželju delovali posojilodajalci različnih družbenih slojev, da so se kmetje posluževali uradnih postopkov, da je zadolževanje lahko izhajalo iz podjetnosti ter da velike dote in neposrečeni podvigi niso nujno zamajali premoženja velikega kmeta, kakršni so tedaj bili kraški župani.
{"title":"Črna leta in rdeče številke Ivana Černeta, župana v Tomaju sredi 18. stoletja: o dolžniško-upniških razmerjih na podeželju","authors":"Aleksander Panjek","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.03","url":null,"abstract":"Prispevek nudi vpogled v naravo in mehanizme upniško dolžniških razmerij na slovenskem podeželju na primeru župana v Tomaju, pri čemer se opira na zapise nepremičninskih transakcij med kmeti v glavarstvu Devin na Krasu v 18. stoletju. Izkaže se, da je bilo kmečko zadolževanje prisotno že pred 19. stoletjem, da so na podeželju delovali posojilodajalci različnih družbenih slojev, da so se kmetje posluževali uradnih postopkov, da je zadolževanje lahko izhajalo iz podjetnosti ter da velike dote in neposrečeni podvigi niso nujno zamajali premoženja velikega kmeta, kakršni so tedaj bili kraški župani.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"10 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139369094","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-22DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.07
Goranka Kreačič
Osnova za pričujoče besedilo so dnevniški zapisi Miloša Štiblerja, ki jih je Arhivu RS izročila njegova vnukinja Kamila Volčanšek. Štibler je v svojih dnevnih beležkah omenjal sodobnike, s katerimi se je srečeval v šestdesetih letih 20. stoletja. Nekateri med njimi so manj, drugi pa bolj znani, nekaterim namenja več, drugim malo manj besed. Med njimi srečujemo nje- gove sošolce iz mariborske klasične gimnazije s konca 19. in začetka 20. stoletja, politične somišljenike meščanske liberalne provenience ter osebe, s katerimi se je spoprijateljil šele kot upokojenec. Vsi po vrsti so zanimive osebnosti, vredne omembe, saj njihove življenjske poti, kdaj pa kdaj tudi tragične, povedo marsikaj o neki generaciji, ki je odraščala pred prvo in dozorela med dvema svetovnima vojnama.
{"title":"Miloš Štibler o sodobnikih: fragmenti iz dnevniških zapisov","authors":"Goranka Kreačič","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.07","url":null,"abstract":"Osnova za pričujoče besedilo so dnevniški zapisi Miloša Štiblerja, ki jih je Arhivu RS izročila njegova vnukinja Kamila Volčanšek. Štibler je v svojih dnevnih beležkah omenjal sodobnike, s katerimi se je srečeval v šestdesetih letih 20. stoletja. Nekateri med njimi so manj, drugi pa bolj znani, nekaterim namenja več, drugim malo manj besed. Med njimi srečujemo nje- gove sošolce iz mariborske klasične gimnazije s konca 19. in začetka 20. stoletja, politične somišljenike meščanske liberalne provenience ter osebe, s katerimi se je spoprijateljil šele kot upokojenec. Vsi po vrsti so zanimive osebnosti, vredne omembe, saj njihove življenjske poti, kdaj pa kdaj tudi tragične, povedo marsikaj o neki generaciji, ki je odraščala pred prvo in dozorela med dvema svetovnima vojnama.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"42 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139369090","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-22DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.06
Denis Cerkvenik
Nacisti so poleg lokalnih kolaboracionistov pogosto uporabljali tudi enote, sestavljene iz prostovoljcev, pripeljanih iz različnih delov okupirane Evrope. Višji SS in policijski poveljnik v Operacijski coni Jadransko primorje (OZAK) Odilo Globočnik je imel podrejene številne urade, med katerimi sta bila dva namenjena kolaboracionistom. Prvemu uradu so bili po- drejeni domači kolaboracionisti (Landeseigene Verbände), drugemu uradu pa drugi oziroma tuji kolaboracionisti (Kosaken und Serben). Glo- bočnik je bil eden prvih nacističnih poveljnikov, ki je začel ustanavljati pomožne enote iz tujih kolaboracionistov. Na lastno željo je leta 1944 na območje OZAK-a pripeljal Kozaški korpus, ki se je na tem ozemlju bojeval do konca druge svetovne vojne. Članek bo prikazal, kako je prišlo do sodelovanja med nacisti in kozaki, Globočnikove podreditve Kozaškega korpusa, osrednja pozornost pa bo namenjena samemu delovanju korpusa na območju OZAK-a.
{"title":"Kozaški korpus v službi nacistov s posebnim ozirom na obdobje delovanja v Operacijski coni Jadransko Primorje (1944-1945)","authors":"Denis Cerkvenik","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.06","url":null,"abstract":"Nacisti so poleg lokalnih kolaboracionistov pogosto uporabljali tudi enote, sestavljene iz prostovoljcev, pripeljanih iz različnih delov okupirane Evrope. Višji SS in policijski poveljnik v Operacijski coni Jadransko primorje (OZAK) Odilo Globočnik je imel podrejene številne urade, med katerimi sta bila dva namenjena kolaboracionistom. Prvemu uradu so bili po- drejeni domači kolaboracionisti (Landeseigene Verbände), drugemu uradu pa drugi oziroma tuji kolaboracionisti (Kosaken und Serben). Glo- bočnik je bil eden prvih nacističnih poveljnikov, ki je začel ustanavljati pomožne enote iz tujih kolaboracionistov. Na lastno željo je leta 1944 na območje OZAK-a pripeljal Kozaški korpus, ki se je na tem ozemlju bojeval do konca druge svetovne vojne. Članek bo prikazal, kako je prišlo do sodelovanja med nacisti in kozaki, Globočnikove podreditve Kozaškega korpusa, osrednja pozornost pa bo namenjena samemu delovanju korpusa na območju OZAK-a.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"81 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139369025","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-22DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.04
Matic Batič
Razprava predstavlja značilnosti nemškega časnika Görzer Wochenblatt, s posebnim poudarkom na njegovi politično-programski usmeritvi. List, ki je tedensko izhajal leta 1867, preden se je z začetkom leta 1868 preoblikoval v dvakrat tedensko izhajajoči Görzer Zeitung, predstavlja prvi nemški časopis v Gorici. V prvem delu članka so predstavljeni začetki nemške publicistike na Goriškem in značilnosti tamkajšnje nemške skupnosti. V nadaljevanju razprava obravnava začetek izhajanja Goriškega tednika, njegove vsebinske značilnosti in pro- gramsko usmeritev. Zadnji del prispevka je posvečen recepciji novega nemškega časnika s strani slovenskega tabora, predvsem polemiki, ki se je ob tem razvila med goriško Domovino in celovškim Slovencem. V polemiko se je aktivno vključil tudi Görzer Wochenblatt, ob čemer je uredništvo podalo svoj pogled na mednacionalne odnose na Goriškem.
{"title":"»Mislimo sicer nemško, čutimo nemško, a nikomur ne bomo zamerili njegovega drugačnega mišljenja«. Nemški goriški list Görzer Wochenblatt in njegova politična usmeritev","authors":"Matic Batič","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.04","url":null,"abstract":"Razprava predstavlja značilnosti nemškega časnika Görzer Wochenblatt, s posebnim poudarkom na njegovi politično-programski usmeritvi. List, ki je tedensko izhajal leta 1867, preden se je z začetkom leta 1868 preoblikoval v dvakrat tedensko izhajajoči Görzer Zeitung, predstavlja prvi nemški časopis v Gorici. V prvem delu članka so predstavljeni začetki nemške publicistike na Goriškem in značilnosti tamkajšnje nemške skupnosti. V nadaljevanju razprava obravnava začetek izhajanja Goriškega tednika, njegove vsebinske značilnosti in pro- gramsko usmeritev. Zadnji del prispevka je posvečen recepciji novega nemškega časnika s strani slovenskega tabora, predvsem polemiki, ki se je ob tem razvila med goriško Domovino in celovškim Slovencem. V polemiko se je aktivno vključil tudi Görzer Wochenblatt, ob čemer je uredništvo podalo svoj pogled na mednacionalne odnose na Goriškem.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"43 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139369053","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-22DOI: 10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.01
Josip Banić, Sebastiano Blancato
The paper analyzes, critically edits, and translates a treaty signed between the Patriarchate of Grado and the Patriarchate of Aquileia in 1180 whereby the former relinquished to the latter all the claims over Istrian bishoprics, mainly the metropolitan rights, the patriarchal treasury, and some other possessions in the vicinity of Aquileia, thus ending a dispute that plagued the relations between the two patriarchates for centuries and provoked several armed conflicts. As such, the document presents one of the most important historical sources in the context of medieval Istria and the Patriarchate of Aquileia, but the charter itself was never critically edited according to modern ecdotical standards. The authors aim to change this by critically editing the charter, both the treaty as well as the subsequent papal confirmation, and translating this seminal document into English in an effort to make it more accessible to a wider range of professional and non-professional audiences.
{"title":"The Agreement between the Patriarchate of Grado and the Patriarchate of Aquileia Regarding the Metropolitan Jurisdiction over Istrian Bishoprics (24 th of July, 1180): New Critical Edition of the Charter","authors":"Josip Banić, Sebastiano Blancato","doi":"10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.56420/zgodovinskicasopis.2023.1-2.01","url":null,"abstract":"The paper analyzes, critically edits, and translates a treaty signed between the Patriarchate of Grado and the Patriarchate of Aquileia in 1180 whereby the former relinquished to the latter all the claims over Istrian bishoprics, mainly the metropolitan rights, the patriarchal treasury, and some other possessions in the vicinity of Aquileia, thus ending a dispute that plagued the relations between the two patriarchates for centuries and provoked several armed conflicts. As such, the document presents one of the most important historical sources in the context of medieval Istria and the Patriarchate of Aquileia, but the charter itself was never critically edited according to modern ecdotical standards. The authors aim to change this by critically editing the charter, both the treaty as well as the subsequent papal confirmation, and translating this seminal document into English in an effort to make it more accessible to a wider range of professional and non-professional audiences.","PeriodicalId":505939,"journal":{"name":"Zgodovinski časopis","volume":"45 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139369084","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：