Pub Date : 2023-12-22DOI: 10.4312/mz.59.1-2.135-151
Klemen Grabnar
Simone Gatto, vodja nadvojvodske kapele v Gradcu, je avtor treh magnifikatov. V enem od njih, tj. Magnificat primi toni, je uporabil kantikov ton. Glede na način rabe tega koralnega melodičnega obrazca lahko Gattov Magnificat slogovno umestimo med tovrstne skladbe njegovega predhodnika Annibala Padovana in Orlanda di Lassa.
西蒙尼-加托是格拉茨大主教礼拜堂的负责人,他创作了三首圣歌。鉴于这种圣咏旋律形式的使用方式,加图的《圣母颂》在风格上可与他的前辈安尼巴莱-帕多瓦诺(Annibale Padovano)和奥兰多-迪-拉索(Orlando di Lasso)的同类作品相提并论。
{"title":"Uglasbitev kantika magnifikat Simoneja Gatta na primeru skladbe Magnificat primi toni","authors":"Klemen Grabnar","doi":"10.4312/mz.59.1-2.135-151","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.135-151","url":null,"abstract":"Simone Gatto, vodja nadvojvodske kapele v Gradcu, je avtor treh magnifikatov. V enem od njih, tj. Magnificat primi toni, je uporabil kantikov ton. Glede na način rabe tega koralnega melodičnega obrazca lahko Gattov Magnificat slogovno umestimo med tovrstne skladbe njegovega predhodnika Annibala Padovana in Orlanda di Lassa.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"49 10","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138946234","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-22DOI: 10.4312/mz.59.1-2.153-194
Katarina Šter
Responzorij Discubuit Iesus je edini koralni spev, za katerega se je v rokopisu SI-Lnr 232 iz časa katoliške obnove ohranil zapis z besedilom v slovenščini – Sedil ie k’misi Iesus. Razprava predstavlja glasbene in besedilne značilnosti latinskega speva, njegov liturgični in siceršnji pomen ter zgodovino tako v katoliškem kakor protestantskem kontekstu, v čemer išče izhodišča za nastanek in možno uporabo slovenske različice speva. Več specifičnih dejstev izvajanje tega korala tesno povezuje z delovanjem škofa Tomaža Hrena in telovskih bratovščin, kot najbolj verjeten kraj izvedbe pa se potrjuje sostolnica v Gornjem Gradu.
{"title":"Discubuit Iesus: Škof Tomaž Hren, Gornji Grad in slovenski koral","authors":"Katarina Šter","doi":"10.4312/mz.59.1-2.153-194","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.153-194","url":null,"abstract":"Responzorij Discubuit Iesus je edini koralni spev, za katerega se je v rokopisu SI-Lnr 232 iz časa katoliške obnove ohranil zapis z besedilom v slovenščini – Sedil ie k’misi Iesus. Razprava predstavlja glasbene in besedilne značilnosti latinskega speva, njegov liturgični in siceršnji pomen ter zgodovino tako v katoliškem kakor protestantskem kontekstu, v čemer išče izhodišča za nastanek in možno uporabo slovenske različice speva. Več specifičnih dejstev izvajanje tega korala tesno povezuje z delovanjem škofa Tomaža Hrena in telovskih bratovščin, kot najbolj verjeten kraj izvedbe pa se potrjuje sostolnica v Gornjem Gradu.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"31 34","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138946858","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
The essay will discuss the importance of two bifolia in the Teresian Library in Mantua as one of the earliest examples of notated breviary. A possible origin will be established on the basis of the analysis of the musical notation and textual script; a full transcription will also be provided.
{"title":"Per la storia del breviario notato nel secolo XI","authors":"G. Varelli","doi":"10.4312/mz.59.1-2.17-43","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.17-43","url":null,"abstract":"The essay will discuss the importance of two bifolia in the Teresian Library in Mantua as one of the earliest examples of notated breviary. A possible origin will be established on the basis of the analysis of the musical notation and textual script; a full transcription will also be provided.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"36 39","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138946695","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-22DOI: 10.4312/mz.59.1-2.225-277
Maruša Zupančič
Music served a variety of purposes at the Estates Theatre in Ljubljana. As well as being the main component of opera and theatre productions, it also served as entertainment for the audience during intermissions and enriched evening events. The present study focuses on the importance of the interaction between instrumental music and theatrical and operatic performances from 1802 to 1837.
{"title":"Between Acts","authors":"Maruša Zupančič","doi":"10.4312/mz.59.1-2.225-277","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.225-277","url":null,"abstract":"Music served a variety of purposes at the Estates Theatre in Ljubljana. As well as being the main component of opera and theatre productions, it also served as entertainment for the audience during intermissions and enriched evening events. The present study focuses on the importance of the interaction between instrumental music and theatrical and operatic performances from 1802 to 1837.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"48 30","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138946544","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-22DOI: 10.4312/mz.59.1-2.109-133
Nejc Sukljan
Prispevek obravnava povezave med Zarlinovim naukom o kontrapunktu in antičnimi teoretskimi premisleki. Po uvodnih opredelitvah in umestitvi nauka o kontrapunktu v kontekst Zarlinovega traktata Temelji harmonike (Le Istitutioni harmoniche, 1558) so predstavljeni primeri utemeljevanja nekaterih kontrapunktskih pravil: raba disonance, raba kvarte, lastnosti male in velike terce, raba kromatike in enharmonije, napotki za uglasbitev besedila.
{"title":"Zarlinov nauk o kontrapunktu in antična glasbena teorija","authors":"Nejc Sukljan","doi":"10.4312/mz.59.1-2.109-133","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.109-133","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava povezave med Zarlinovim naukom o kontrapunktu in antičnimi teoretskimi premisleki. Po uvodnih opredelitvah in umestitvi nauka o kontrapunktu v kontekst Zarlinovega traktata Temelji harmonike (Le Istitutioni harmoniche, 1558) so predstavljeni primeri utemeljevanja nekaterih kontrapunktskih pravil: raba disonance, raba kvarte, lastnosti male in velike terce, raba kromatike in enharmonije, napotki za uglasbitev besedila.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"7 5","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138944129","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-22DOI: 10.4312/mz.59.1-2.195-223
Matjaž Barbo
Rokopis Ms. mus. 93 iz novomeškega frančiškanskega samostana vključuje raznolika dela, med katerimi prevladujejo maše. Vsebinsko je dopolnjeval repertoar drugih rokopisov v istem arhivu. Opredeljujejo ga značilne poteze anonimnega repertoarja pesmaric 18. stoletja in tesna povezava z nekaterimi istočasnimi frančiškanskimi rokopisi.
{"title":"Frančiškanske rokopisne knjige kot izraz umetniške občutljivosti svojega časa","authors":"Matjaž Barbo","doi":"10.4312/mz.59.1-2.195-223","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.195-223","url":null,"abstract":"Rokopis Ms. mus. 93 iz novomeškega frančiškanskega samostana vključuje raznolika dela, med katerimi prevladujejo maše. Vsebinsko je dopolnjeval repertoar drugih rokopisov v istem arhivu. Opredeljujejo ga značilne poteze anonimnega repertoarja pesmaric 18. stoletja in tesna povezava z nekaterimi istočasnimi frančiškanskimi rokopisi.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"5 3","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138945046","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-22DOI: 10.4312/mz.59.1-2.279-300
Aleš Nagode
Članek zarisuje recepcijo gregorijanskega korala v Sloveniji v 19. stoletju. Na podlagi virov opisuje stanje v prvi polovici stoletja ter vpliv prvih poskusov na historistični estetiki utemeljenih reformnih prizadevanj. Podrobno opazuje razmah cecilijanskega gibanja po letu 1877 in na podlagi virov analizira sredstva, vsebino in uspešnost njegovih reformnih prizadevanj.
{"title":"Recepcija gregorijanskega korala v ljubljanski škofiji v dolgem 19. stoletju","authors":"Aleš Nagode","doi":"10.4312/mz.59.1-2.279-300","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.279-300","url":null,"abstract":"Članek zarisuje recepcijo gregorijanskega korala v Sloveniji v 19. stoletju. Na podlagi virov opisuje stanje v prvi polovici stoletja ter vpliv prvih poskusov na historistični estetiki utemeljenih reformnih prizadevanj. Podrobno opazuje razmah cecilijanskega gibanja po letu 1877 in na podlagi virov analizira sredstva, vsebino in uspešnost njegovih reformnih prizadevanj.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"53 46","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138946133","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-12-22DOI: 10.4312/mz.59.1-2.347-365
Katarina Bogunović Hočevar
Razprava osvetljuje prva leta delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani po prvi svetovni vojni. Na osnovi obstoječih virov delno rekonstruira organizacijski in umetniški ustroj ustanove. Zaradi pomanjkanja primarnih virov oz. dokumentacije, ki bi razkrila notranje delovanje opernega ansambla, se naslanja na dnevnokritiška pričevanja glasbenih protagonistov takratnega časa.
{"title":"Med odrom in zaodrjem","authors":"Katarina Bogunović Hočevar","doi":"10.4312/mz.59.1-2.347-365","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/mz.59.1-2.347-365","url":null,"abstract":"Razprava osvetljuje prva leta delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani po prvi svetovni vojni. Na osnovi obstoječih virov delno rekonstruira organizacijski in umetniški ustroj ustanove. Zaradi pomanjkanja primarnih virov oz. dokumentacije, ki bi razkrila notranje delovanje opernega ansambla, se naslanja na dnevnokritiška pričevanja glasbenih protagonistov takratnega časa.","PeriodicalId":174075,"journal":{"name":"Musicological Annual","volume":"9 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138947396","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}