Lučka Marija Neudauer, Luka Pušnik, Peter Slak, Domen Plut
{"title":"Podvojitev sečnice – prikaz kliničnega primera","authors":"Lučka Marija Neudauer, Luka Pušnik, Peter Slak, Domen Plut","doi":"10.61300/mr6204i11","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6204i11","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"114 40","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138608443","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Radioterapija je zdravljenje bolezni z ionizirajočim sevanjem, ki povzroči okvaro genetskega zapisa celice in s tem onemogoči njeno delitev. V procesu zdravljenja raka jo lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z drugimi načini zdravljenja. Prednost obsevanja s protoni pred konvencionalnim obsevanjem z žarki X ali elektroni je v ugodnejši dozni porazdelitvi in večji radiobiološki učinkovitosti, kar se kaže v manjši dozni obremenitvi zdravih tkiv. Posledično je možno tumor obsevati z višjimi odmerki ionizirajočega sevanja, kar omogoča boljšo kontrolo tumorja. Radioterapija s protoni je v klinični uporabi zadnjih 30 let, vendarje zaradi zahtevne tehnologije in visoke cene dostopna v manjšem številu centrov kot konvencionalno obsevanje. Od obsevanja s protoni naj bi imelo klinično pomembne koristi do 20 % bolnikov, ki so napoteni na radioterapijo. Med indikacije za obsevanje s protoni sodijo tumorji, ki jih je zaradi njihove radioodpornosti treba obsevati z visokimi odmerki in je zato zdrava tkiva/organe v bližini treba učinkovito zaščititi. Večinoma pa bolnike napotujemo na tovrstno obsevanje z namenom zmanjšanja akutne in pozne toksičnosti in boljše kakovosti življenja. To je še posebno pomembno pri otrocih, pri katerih je pričakovana življenjska doba daljša in so za toksično delovanje obsevanja bolj občutljivi kot odrasli. Za zdaj slovenske bolnike na radioterapijo s protoni pošiljamo v tujino.
放疗是用电离辐射来治疗疾病,它能破坏细胞的遗传密码,使其无法分裂。它可以单独使用,也可以与其他疗法结合使用来治疗癌症。与传统的 X 射线或电子辐照相比,质子辐照的优势在于更有利的剂量分布和更高的放射生物学效能,从而降低了健康组织的剂量负担。因此,可以用更大剂量的电离辐射照射肿瘤,从而更好地控制肿瘤。质子束放射治疗在临床上应用已有 30 年之久,但由于技术复杂、成本高昂,与传统放射治疗相比,质子束放射治疗的应用中心较少。在转诊接受放射治疗的患者中,预计多达 20% 的患者可从质子照射中获得显著的临床获益。质子照射的适应症包括肿瘤,由于肿瘤具有放射抗性,需要高剂量照射,因此需要有效保护周围的健康组织/器官。但在大多数情况下,患者接受这种辐照是为了减少急性和晚期毒性,提高生活质量。这对儿童尤为重要,因为他们的预期寿命较长,对辐射的毒性效应比成人更为敏感。目前,斯洛文尼亚病人被送往国外接受质子束放射治疗。
{"title":"Radioterapija s protoni","authors":"Lara Mastnak, Lorna Zadravec Zaletel","doi":"10.61300/mr6203010","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203010","url":null,"abstract":"Radioterapija je zdravljenje bolezni z ionizirajočim sevanjem, ki povzroči okvaro genetskega zapisa celice in s tem onemogoči njeno delitev. V procesu zdravljenja raka jo lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z drugimi načini zdravljenja. Prednost obsevanja s protoni pred konvencionalnim obsevanjem z žarki X ali elektroni je v ugodnejši dozni porazdelitvi in večji radiobiološki učinkovitosti, kar se kaže v manjši dozni obremenitvi zdravih tkiv. Posledično je možno tumor obsevati z višjimi odmerki ionizirajočega sevanja, kar omogoča boljšo kontrolo tumorja. Radioterapija s protoni je v klinični uporabi zadnjih 30 let, vendarje zaradi zahtevne tehnologije in visoke cene dostopna v manjšem številu centrov kot konvencionalno obsevanje. Od obsevanja s protoni naj bi imelo klinično pomembne koristi do 20 % bolnikov, ki so napoteni na radioterapijo. Med indikacije za obsevanje s protoni sodijo tumorji, ki jih je zaradi njihove radioodpornosti treba obsevati z visokimi odmerki in je zato zdrava tkiva/organe v bližini treba učinkovito zaščititi. Večinoma pa bolnike napotujemo na tovrstno obsevanje z namenom zmanjšanja akutne in pozne toksičnosti in boljše kakovosti življenja. To je še posebno pomembno pri otrocih, pri katerih je pričakovana življenjska doba daljša in so za toksično delovanje obsevanja bolj občutljivi kot odrasli. Za zdaj slovenske bolnike na radioterapijo s protoni pošiljamo v tujino.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"75 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916344","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pljučni rak kljub novim načinom zdravljenja po umrljivosti ostaja na prvem mestu med vsemi raki, prav tako je petletno preživetje le okoli 20 %. Podatki raziskav kažejo, da lahko presejanje pljučnega raka pomembno zniža umrljivost za pljučnim rakom pri kadilcih, saj omogoča odkrivanje pljučnega raka v zgodnjih stadijih. Na osnovi rezultatov raziskav je bilo objavljeno priporočilo Sveta Evropske unije, ki je države članice pozvalo, naj preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije z nizkimi odmerki sevanja za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za pljučnega raka. Program presejanja pljučnega raka je pomembno drugačen od že uveljavljenih presejalnih programov in odpira številna vprašanja, kot so izbira ciljne skupine, načini vabljenja na presejanje za čim boljši odziv povabljenih, ukrepi za manjšanje škodljivosti presejanja, vključevanje programov za opuščanje kajenja v program presejanja, stroškovna učinkovitost, obravnava naključnih najdb, zagotavljanje tehničnih in kadrovskih potreb ter zagotavljanje kakovosti. Svet Evropske unije zato priporoča implementacijske pilotne raziskave, ki bodo ugotavljale ustreznost programa v določenem okolju, pred množično organiziranim presejanjem.
{"title":"Presejalni program za pljučnega raka","authors":"Martina Vrankar","doi":"10.61300/mr6203002","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203002","url":null,"abstract":"Pljučni rak kljub novim načinom zdravljenja po umrljivosti ostaja na prvem mestu med vsemi raki, prav tako je petletno preživetje le okoli 20 %. Podatki raziskav kažejo, da lahko presejanje pljučnega raka pomembno zniža umrljivost za pljučnim rakom pri kadilcih, saj omogoča odkrivanje pljučnega raka v zgodnjih stadijih. Na osnovi rezultatov raziskav je bilo objavljeno priporočilo Sveta Evropske unije, ki je države članice pozvalo, naj preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije z nizkimi odmerki sevanja za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za pljučnega raka. Program presejanja pljučnega raka je pomembno drugačen od že uveljavljenih presejalnih programov in odpira številna vprašanja, kot so izbira ciljne skupine, načini vabljenja na presejanje za čim boljši odziv povabljenih, ukrepi za manjšanje škodljivosti presejanja, vključevanje programov za opuščanje kajenja v program presejanja, stroškovna učinkovitost, obravnava naključnih najdb, zagotavljanje tehničnih in kadrovskih potreb ter zagotavljanje kakovosti. Svet Evropske unije zato priporoča implementacijske pilotne raziskave, ki bodo ugotavljale ustreznost programa v določenem okolju, pred množično organiziranim presejanjem.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"157 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916775","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Stereotaktična radioterapija telesa je visoko natančna, neinvazivna in slikovno vodena oblika hipofrakcionirane radioterapije, pri kateri tumorsko tkivo obsevamo z visokimi dozami v nizkem številu obsevalnih odmerkov ali frakcij (1–8). Če je odmerek le en, stereotaktično radioterapijo telesa imenujemo tudi stereotaktična radiokirurgija. Klinična uporaba in indikacije za stereotaktično obsevanje so se v zadnjih dveh desetletjih močno povečale. Stereotaktična radioterapija telesa je primerna za zdravljenje majhnih solidnih tumorjev, predvsem kadar gre za neoperabilne tumorje, bolnik operacijo zavrača oz. zanjo ni primeren. Odločitev za zdravljenje s to metodo je vedno postavljena na multidisciplinarnem konziliju, nanjo vplivajo bolnikove pridružene bolezni, predvideno nadaljnje sistemsko zdravljenje, bližina zdravih kritičnih organov ter breme raka. Z razvojem in uvajanjem novih tehnik obsevanja in slikovne diagnostike je v prihodnosti pričakovati nove indikacije za tovrstno zdravljenje. Stereotaktična radioterapija telesa se je do sedaj izkazala za učinkovito in varno metodo zdravljenja, z dobro lokalno kontrolo bolezni in malo neželenimi učinki.
{"title":"Stereotaktična radioterapija","authors":"Neža Božič, Martina Vrankar","doi":"10.61300/mr6203009","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203009","url":null,"abstract":"Stereotaktična radioterapija telesa je visoko natančna, neinvazivna in slikovno vodena oblika hipofrakcionirane radioterapije, pri kateri tumorsko tkivo obsevamo z visokimi dozami v nizkem številu obsevalnih odmerkov ali frakcij (1–8). Če je odmerek le en, stereotaktično radioterapijo telesa imenujemo tudi stereotaktična radiokirurgija. Klinična uporaba in indikacije za stereotaktično obsevanje so se v zadnjih dveh desetletjih močno povečale. Stereotaktična radioterapija telesa je primerna za zdravljenje majhnih solidnih tumorjev, predvsem kadar gre za neoperabilne tumorje, bolnik operacijo zavrača oz. zanjo ni primeren. Odločitev za zdravljenje s to metodo je vedno postavljena na multidisciplinarnem konziliju, nanjo vplivajo bolnikove pridružene bolezni, predvideno nadaljnje sistemsko zdravljenje, bližina zdravih kritičnih organov ter breme raka. Z razvojem in uvajanjem novih tehnik obsevanja in slikovne diagnostike je v prihodnosti pričakovati nove indikacije za tovrstno zdravljenje. Stereotaktična radioterapija telesa se je do sedaj izkazala za učinkovito in varno metodo zdravljenja, z dobro lokalno kontrolo bolezni in malo neželenimi učinki.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916973","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Marjeta Skubic, Katja Vöröš, Helena Barbara Zobec Logar
Oligometastatska bolezen je opredeljena kot vmesna stopnja med lokalno in razširjeno metastatsko ali polimetastatsko boleznijo. Oligometastatsko bolezen nekateri definirajo kot bolezen z 1–5 zunajlobanjskimi zasevki, čeprav trdnega soglasja glede absolutnega števila zasevkov še ni. Raziskave so pokazale, da ima oligometastatska bolezen v primerjavi s polimetastatsko boljšo prognozo. Pri postavitvi diagnoze oligometastatske bolezni je ključna slikovna diagnostika, saj s slednjo lahko razlikujemo med oligometastatsko in polimetastatsko boleznijo. Poslužujemo se vseh ustaljenih slikovnodiagnostičnih tehnik, ki jih kombiniramo z nekaterimi novejšimi molekularnimi slikovnodiagnostičnimi metodami. Glede na biologijo raka, funkcionalno stanje bolnika in oligometastatski potencial se odločamo med različnimi kombinacijami kirurškega, radioterapevtskega in sistemskega zdravljenja. Pri zdravljenju se vse bolj uveljavlja lokalno ablativno zdravljenje, to je lokalno zdravljenje zasevkov z radikalno kirurgijo (operativna odstranitev zasevkov) ter obsevanjem z radikalno dozo. Eno najučinkovitejših tehnik lokalnega ablativnega zdravljenja oligometastatske bolezni predstavlja stereotaktična radioterapija telesa.
{"title":"Oligometastatska bolezen","authors":"Marjeta Skubic, Katja Vöröš, Helena Barbara Zobec Logar","doi":"10.61300/mr6203004","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203004","url":null,"abstract":"Oligometastatska bolezen je opredeljena kot vmesna stopnja med lokalno in razširjeno metastatsko ali polimetastatsko boleznijo. Oligometastatsko bolezen nekateri definirajo kot bolezen z 1–5 zunajlobanjskimi zasevki, čeprav trdnega soglasja glede absolutnega števila zasevkov še ni. Raziskave so pokazale, da ima oligometastatska bolezen v primerjavi s polimetastatsko boljšo prognozo. Pri postavitvi diagnoze oligometastatske bolezni je ključna slikovna diagnostika, saj s slednjo lahko razlikujemo med oligometastatsko in polimetastatsko boleznijo. Poslužujemo se vseh ustaljenih slikovnodiagnostičnih tehnik, ki jih kombiniramo z nekaterimi novejšimi molekularnimi slikovnodiagnostičnimi metodami. Glede na biologijo raka, funkcionalno stanje bolnika in oligometastatski potencial se odločamo med različnimi kombinacijami kirurškega, radioterapevtskega in sistemskega zdravljenja. Pri zdravljenju se vse bolj uveljavlja lokalno ablativno zdravljenje, to je lokalno zdravljenje zasevkov z radikalno kirurgijo (operativna odstranitev zasevkov) ter obsevanjem z radikalno dozo. Eno najučinkovitejših tehnik lokalnega ablativnega zdravljenja oligometastatske bolezni predstavlja stereotaktična radioterapija telesa.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"24 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916338","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Solitarne zasevke raka v nadledvični žlezi odkrijemo pri tretjini ali več bolnikov z rakom in so pogosto znak sistemsko napredovale bolezni. Najpogosteje so to zasevki pljučnega raka, raka ledvice, debelega črevesa, dojk in melanoma. Sodobno sistemsko zdravljenje pogosto omogoča učinkovito zdravljenje bolnikov s solitarnim zasevkom nadledvične žleze, v izbranih primerih pa lahko preživetje učinkovito podaljšamo tudi s kirurško odstranitvijo žleze. Zaradi majhnega števila bolnikov s solitarnimi zasevki v nadledvični žlezi in heterogenosti raziskav je indikacije za varen, učinkovit in v zdravljenje časovno pravilno umeščen kirurški poseg težko oblikovati. S pregledom sodobne literature, namenjene kirurški odstranitvi solitarnih zasevkov nadledvične žleze smo skušali oblikovati priporočila in opredeliti morebitne pomanjkljivosti področja.
{"title":"Kirurška odstranitev solitarnih zasevkov nadledvične žleze – sistematični pregled literature","authors":"Uroš Tršan, Barbara Perić","doi":"10.61300/mr6203007","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203007","url":null,"abstract":"Solitarne zasevke raka v nadledvični žlezi odkrijemo pri tretjini ali več bolnikov z rakom in so pogosto znak sistemsko napredovale bolezni. Najpogosteje so to zasevki pljučnega raka, raka ledvice, debelega črevesa, dojk in melanoma. Sodobno sistemsko zdravljenje pogosto omogoča učinkovito zdravljenje bolnikov s solitarnim zasevkom nadledvične žleze, v izbranih primerih pa lahko preživetje učinkovito podaljšamo tudi s kirurško odstranitvijo žleze. Zaradi majhnega števila bolnikov s solitarnimi zasevki v nadledvični žlezi in heterogenosti raziskav je indikacije za varen, učinkovit in v zdravljenje časovno pravilno umeščen kirurški poseg težko oblikovati. S pregledom sodobne literature, namenjene kirurški odstranitvi solitarnih zasevkov nadledvične žleze smo skušali oblikovati priporočila in opredeliti morebitne pomanjkljivosti področja.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"43 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916347","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Čeprav predstavlja kirurška onkologija že od nekdaj temelj zdravljenja solidnih rakov, je napredek v dopolnilnem onkološkem zdravljenju omogočil deeskalacijo kirurškega zdravljenja, kar pomeni manj agresivne oblike zdravljenja ob enakem oz. pogosto celo boljšem izidu bolezni. Potrebna agresivnost kirurškega zdravljenja je namreč odvisna od prepleta bioloških značilnosti raka in učinkovitosti dopolnilnih metod zdravljenja (obsevanja in sistemskega zdravljenja). V tem prispevku navajamo primer deeskalacije kirurškega zdravljenja raka dojke, pri čemer se opiramo tudi na zgodovinski kontekst in razvoj različnih kirurških tehnik. Opisujemo prehod od radikalne mastektomije k ohranitvenim operacijam dojk ter prehod od disekcije pazdušnih bezgavk k biopsiji varovalne bezgavke in celo opustitvi posega v pazduhi pri skrbno izbranih bolnicah, kar izboljšuje kakovost življen-ja bolnic. Poleg tega obravnavamo vpliv neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja na izbiro konzervativnejših kirurških posegov tako na dojki kot v pazduhi. Proces deeskalacije kirurškega zdravljenja še ni končan, saj raziskave, ki še vedno potekajo, obetajo nadaljnji napredek na področju manj agresivnih in bolnikom prijaznejših kirurških posegov.
{"title":"Deeskalacija kirurškega zdravljenja v onkologiji","authors":"Urh Šenk, Andraž Perhavec","doi":"10.61300/mr6203006","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203006","url":null,"abstract":"Čeprav predstavlja kirurška onkologija že od nekdaj temelj zdravljenja solidnih rakov, je napredek v dopolnilnem onkološkem zdravljenju omogočil deeskalacijo kirurškega zdravljenja, kar pomeni manj agresivne oblike zdravljenja ob enakem oz. pogosto celo boljšem izidu bolezni. Potrebna agresivnost kirurškega zdravljenja je namreč odvisna od prepleta bioloških značilnosti raka in učinkovitosti dopolnilnih metod zdravljenja (obsevanja in sistemskega zdravljenja). V tem prispevku navajamo primer deeskalacije kirurškega zdravljenja raka dojke, pri čemer se opiramo tudi na zgodovinski kontekst in razvoj različnih kirurških tehnik. Opisujemo prehod od radikalne mastektomije k ohranitvenim operacijam dojk ter prehod od disekcije pazdušnih bezgavk k biopsiji varovalne bezgavke in celo opustitvi posega v pazduhi pri skrbno izbranih bolnicah, kar izboljšuje kakovost življen-ja bolnic. Poleg tega obravnavamo vpliv neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja na izbiro konzervativnejših kirurških posegov tako na dojki kot v pazduhi. Proces deeskalacije kirurškega zdravljenja še ni končan, saj raziskave, ki še vedno potekajo, obetajo nadaljnji napredek na področju manj agresivnih in bolnikom prijaznejših kirurških posegov.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"38 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916350","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Sodobno zdravljenje in spremljajoča obravnava, ki bolnikom z rakom podaljša življenje in/ali kakovost njihovega življenja, ne bi bila možna brez kliničnega raziskovanja. Vir novih spoznanj v onkologiji je, podobno kot tudi v drugih medicinskih vedah, klinično preskušanje (angl. clinical trials), v okviru katerega poteka preskušanje novih oblik zdravljenja, in opazovalne klinične raziskave. Klinične raziskave je treba skrbno načrtovati in pred njihovim pričetkom pripraviti ustrezen raziskovalni protokol. Ključnega pomena je, da je ne glede na vrsto raziskave že na začetku k sodelovanju povabljen tudi statistik. Vsako klinično raziskavo mora pred njenim pričetkom odobriti pristojna etična komisija. Klinično raziskovalno delo je timsko delo in pogosto zahteva ustrezne vire financiranja, ki jih je v Sloveniji možno pridobiti na različne načine. Registracija klinične raziskave v ustreznem registru kliničnih raziskav zagotavlja preglednost same izvedbe klinične raziskave in poročanja o njenih izsledkih. Klinična raziskava je zares zaključena šele, ko so njeni izsledki v obliki znanstvenega članka objavljeni v znanstveni reviji. Za soavtorstvo v znanstvenem članku morajo biti izpolnjeni jasno definirani pogoji.
{"title":"Klinično raziskovanje v onkologiji","authors":"Boštjan Šeruga, Erika Matos","doi":"10.61300/mr6203001","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203001","url":null,"abstract":"Sodobno zdravljenje in spremljajoča obravnava, ki bolnikom z rakom podaljša življenje in/ali kakovost njihovega življenja, ne bi bila možna brez kliničnega raziskovanja. Vir novih spoznanj v onkologiji je, podobno kot tudi v drugih medicinskih vedah, klinično preskušanje (angl. clinical trials), v okviru katerega poteka preskušanje novih oblik zdravljenja, in opazovalne klinične raziskave. Klinične raziskave je treba skrbno načrtovati in pred njihovim pričetkom pripraviti ustrezen raziskovalni protokol. Ključnega pomena je, da je ne glede na vrsto raziskave že na začetku k sodelovanju povabljen tudi statistik. Vsako klinično raziskavo mora pred njenim pričetkom odobriti pristojna etična komisija. Klinično raziskovalno delo je timsko delo in pogosto zahteva ustrezne vire financiranja, ki jih je v Sloveniji možno pridobiti na različne načine. Registracija klinične raziskave v ustreznem registru kliničnih raziskav zagotavlja preglednost same izvedbe klinične raziskave in poročanja o njenih izsledkih. Klinična raziskava je zares zaključena šele, ko so njeni izsledki v obliki znanstvenega članka objavljeni v znanstveni reviji. Za soavtorstvo v znanstvenem članku morajo biti izpolnjeni jasno definirani pogoji.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"168 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916770","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Stereotaktična radioterapija telesa je radioterapevtska metoda, ki omogoča natančno izsevanje visokega obsevalnega odmerka v nizkem številu frakcij na majhno prostornino tarčnega tkiva, ob čemer je prizadetost okolnega tkiva čim manjša. V zadnjih letih se stereotaktična radioterapija preizkuša kot metoda neinvazivnega zdravljenja življenjsko nevarnih aritmij, neodzivnih na uveljavljene načine zdravljenja (refraktarnih), kar imenujemo stereotaktična radioterapija aritmij (angl. stereotactic arrythmia radioablation, STAR). STAR predstavlja obetavno možnost zdravljenja bolnikov s prekatno tahikardijo, ki so že izčrpali vse običajne možnosti zdravljenja (antiaritmična zdravila in katetrska ablacija) in pri katerih zaradi ponavljajočih se prekatnih tahikardij prihaja do pogostega proženja vsaditvenega kardioverter defibrilatorja. STAR je bila do sedaj preizkušena le v določenih medicinskih ustanovah po svetu, med drugim tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V prispevku opisujemo postopek določanja aritmogenega tarčnega tkiva in same radioterapije ter učinek ionizacije na miokardno tkivo. Poleg tega so v članku povzeti podatki iz obstoječe literature o uporabi STAR, povzemamo prednosti in pomanjkljivosti metode ter usmeritve za prihodnje raziskovanje.
立体定向体放射治疗是一种放射治疗方法,它能以较少的分次向小体积靶组织精确输送高剂量放射线,同时最大限度地减少对周围组织的损伤。近年来,立体定向放射治疗已作为一种非侵入性治疗方法,用于治疗对既有治疗方法无反应的危及生命的心律失常(难治性心律失常),这种方法被称为立体定向心律失常放射治疗(STAR)。对于用尽所有常规治疗方法(抗心律失常药物和导管消融术)、室性心动过速反复发作导致频繁触发植入式心律转复除颤器的室性心动过速患者来说,STAR 是一种很有前景的治疗方法。迄今为止,STAR 只在全球某些医疗机构进行过测试,其中包括卢布尔雅那肿瘤研究所。在本文中,我们介绍了确定心律失常靶组织和放射治疗本身的过程,以及电离对心肌组织的影响。此外,本文还总结了现有文献中有关 STAR 使用的数据,归纳了该方法的优缺点,并提供了未来的研究方向。
{"title":"Stereotaktična radioterapija telesa za zdravljenje refraktarne prekatne tahikardije","authors":"Tamara Jarm, Bor Antolič, Ivica Ratoša","doi":"10.61300/mr6203011","DOIUrl":"https://doi.org/10.61300/mr6203011","url":null,"abstract":"Stereotaktična radioterapija telesa je radioterapevtska metoda, ki omogoča natančno izsevanje visokega obsevalnega odmerka v nizkem številu frakcij na majhno prostornino tarčnega tkiva, ob čemer je prizadetost okolnega tkiva čim manjša. V zadnjih letih se stereotaktična radioterapija preizkuša kot metoda neinvazivnega zdravljenja življenjsko nevarnih aritmij, neodzivnih na uveljavljene načine zdravljenja (refraktarnih), kar imenujemo stereotaktična radioterapija aritmij (angl. stereotactic arrythmia radioablation, STAR). STAR predstavlja obetavno možnost zdravljenja bolnikov s prekatno tahikardijo, ki so že izčrpali vse običajne možnosti zdravljenja (antiaritmična zdravila in katetrska ablacija) in pri katerih zaradi ponavljajočih se prekatnih tahikardij prihaja do pogostega proženja vsaditvenega kardioverter defibrilatorja. STAR je bila do sedaj preizkušena le v določenih medicinskih ustanovah po svetu, med drugim tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V prispevku opisujemo postopek določanja aritmogenega tarčnega tkiva in same radioterapije ter učinek ionizacije na miokardno tkivo. Poleg tega so v članku povzeti podatki iz obstoječe literature o uporabi STAR, povzemamo prednosti in pomanjkljivosti metode ter usmeritve za prihodnje raziskovanje.","PeriodicalId":85147,"journal":{"name":"Medicinski razgledi","volume":"30 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134916352","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}