V obdobju od julija do decembra 2019 so na Pristavi na Bledu, na območju nekdanje obrtne cone in srednjeveške pristave, potekale arheološke raziskave v okviru gradnje muzeja sodobne umetnosti Lah Contemporary. Izkopavanja so razkrila zapleteno stratigrafsko sliko. Na podlagi natančnejše časovne opredelitve odkritih najdb in rezultatov radiokarbonskega datiranja je bilo ugotovljenih šest naselbinskih faz. Strmo pobočje hriba Pristava je bilo v pozni bronasti in starejši železni dobi terasirano. Na izravnavah je bilo postavljenih več lesenih objektov, kurišča in številne jame. V članku so predstavljene novoodkrite ostaline ter najdbe železnodobne naselbine.
{"title":"Bled – Pristava","authors":"Anja Ipavec, Alenka Julijana Klasinc","doi":"10.3986/av.74.12","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.12","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000V obdobju od julija do decembra 2019 so na Pristavi na Bledu, na območju nekdanje obrtne cone in srednjeveške pristave, potekale arheološke raziskave v okviru gradnje muzeja sodobne umetnosti Lah Contemporary. Izkopavanja so razkrila zapleteno stratigrafsko sliko. Na podlagi natančnejše časovne opredelitve odkritih najdb in rezultatov radiokarbonskega datiranja je bilo ugotovljenih šest naselbinskih faz. Strmo pobočje hriba Pristava je bilo v pozni bronasti in starejši železni dobi terasirano. Na izravnavah je bilo postavljenih več lesenih objektov, kurišča in številne jame. V članku so predstavljene novoodkrite ostaline ter najdbe železnodobne naselbine. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402233","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Brina Škvor Jernejčič, Gregor Štibernik, Luka Gruškovnjak
Mengeš je s številnimi grobišči in utrjeno naselbino na Gobavici ter poselitvenim arealom neposredno ob vznožju gradišča eno pomembnejših najdišč gorenjsko-ljubljanske halštatske skupine. V članku so predstavljeni rezultati arheoloških izkopavanj iz leta 2003 na grobišču Zavrti, kjer so bili odkriti skeletni in žgani grob ter pokop kobile iz mlajšehalštatskega obdobja. Arheološka datacija je bila potrjena z radiokarbonsko analizo. Gre za izjemno odkritje, saj pokop celega konja v okviru pogrebnega obreda in kulta do zdaj iz gorenjsko-ljubljanske skupine še ni bil znan, prav tako je na Gorenjskem v tem času izjemen skeletni pokop. Analiza vseh skeletnih grobov iz starejše železne dobe iz Mengša je pokazala, da se je inhumacija pojavila že od konca 9./8. st. pr. n. št., tak način pokopa se je ohranil tudi v mlajšehalštatski čas. Nova odkritja potrjujejo, da je bil Mengeš v starejši železni dobi na meji interesnih območij posameznih skupnosti, še posebej svetolucijske in dolenjske halštatske skupine.
Menges是Gorenjska Ljubljana hals tatska群最重要的发现之一，该群在戈巴维察有许多坟墓和加固的定居点，在Gradis山脚下有定居点。这篇文章介绍了2003年在扎夫提公墓进行的考古发掘的结果，在那里发现了一个骨骼和撕裂的坟墓，以及年轻的埃哈尔斯-泰特时期的母马墓葬。放射性碳分析证实了考古年代测定。这是一个非同寻常的发现，因为作为葬礼和邪教的一部分，埋葬整匹马直到现在才为卢布尔雅那的Gorenjska群体所知，而此时在Gorenjs卡也有一次非同寻常的骨骼埋葬。对孟旧铁器时代所有骨坟墓的分析表明，孵化发生在9月8日晚些时候。st.pr.n.št，这种方式和埋葬方式甚至在更年轻的时代也得到了保留。新的发现证实，在旧铁器时代，门格斯处于各个社区感兴趣的地区的边界，尤其是斯维托卢西亚和多伦jska行政团体。
{"title":"Biritualna nekropola iz starejše železne dobe v Mengšu","authors":"Brina Škvor Jernejčič, Gregor Štibernik, Luka Gruškovnjak","doi":"10.3986/av.74.17","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.17","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Mengeš je s številnimi grobišči in utrjeno naselbino na Gobavici ter poselitvenim arealom neposredno ob vznožju gradišča eno pomembnejših najdišč gorenjsko-ljubljanske halštatske skupine. V članku so predstavljeni rezultati arheoloških izkopavanj iz leta 2003 na grobišču Zavrti, kjer so bili odkriti skeletni in žgani grob ter pokop kobile iz mlajšehalštatskega obdobja. Arheološka datacija je bila potrjena z radiokarbonsko analizo. Gre za izjemno odkritje, saj pokop celega konja v okviru pogrebnega obreda in kulta do zdaj iz gorenjsko-ljubljanske skupine še ni bil znan, prav tako je na Gorenjskem v tem času izjemen skeletni pokop. Analiza vseh skeletnih grobov iz starejše železne dobe iz Mengša je pokazala, da se je inhumacija pojavila že od konca 9./8. st. pr. n. št., tak način pokopa se je ohranil tudi v mlajšehalštatski čas. Nova odkritja potrjujejo, da je bil Mengeš v starejši železni dobi na meji interesnih območij posameznih skupnosti, še posebej svetolucijske in dolenjske halštatske skupine. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402242","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Bohinj je alpska kotlina na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Stalno je poseljena od starejše železne dobe, kolonizirali pa so jo ljudje iz Posočja zaradi bogatih nahajališč železove rude. Nastale so prve vasi v dolini z gospodarskim zaledjem v visokogorju, kot kažejo najdbe z Dolge planje na Prvem Voglu in Bošinke nad Dednim poljem. Keramika in ostanki temeljev koč nakazujejo možnost, da se je v tem času v visokogorju, poleg rudarjenja, začelo alpsko kmetovanje s sto- penjsko pašo iz vasi na visoka naravna travnata območja – planine, ki se je ohranilo vse do danes.
{"title":"Sledovi obljudenosti v visokogorju Bohinja v starejši železni dobi – nove raziskave","authors":"Marija Ogrin","doi":"10.3986/av.74.21","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.21","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Bohinj je alpska kotlina na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Stalno je poseljena od starejše železne dobe, kolonizirali pa so jo ljudje iz Posočja zaradi bogatih nahajališč železove rude. Nastale so prve vasi v dolini z gospodarskim zaledjem v visokogorju, kot kažejo najdbe z Dolge planje na Prvem Voglu in Bošinke nad Dednim poljem. Keramika in ostanki temeljev koč nakazujejo možnost, da se je v tem času v visokogorju, poleg rudarjenja, začelo alpsko kmetovanje s sto- penjsko pašo iz vasi na visoka naravna travnata območja – planine, ki se je ohranilo vse do danes. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402402","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku prinaša pregled dosedanjih raziskav v Kranju, ki so prinesle gradivo iz starejšega in mlajšega halštatskega obdobja, ter temu gradivu posvečene literature. Obseg naselbine v halštatski dobi, ki ga nakazuje razprostranjenost najdb, je razmeroma velik in presega velikost poznejšega srednjeveškega mesta. Grobne najdbe iz halštatske dobe so dosledno skoncentrirane na severno obrobje mesta, na rob nekdanje rečne terase. Bronastodobne najdbe so izrazito redke in brez kontekstov v obliki struktur. Količina najdb iz posameznih faz starejše železne dobe kaže, da je naselbina dosegla vrhunec v svoji začetni fazi (Ha B3/C1), medtem ko je v mlajši fazi sicer še ohranila svoj obseg, a je bila poselitev manj intenzivna. Prehod v latensko dobo in zgodnjo antiko je potekal brez prekinitve. V času starejšega in mlajšega halštatskega obdobja je bila dokaj intenzivno poseljena tudi okolica Kranja, zlasti Šmarjetna gora in pod njo ležeče Stražišče.
{"title":"Poselitev Kranja v starejši železni dobi – pregled raziskav","authors":"Milan Sagadin","doi":"10.3986/av.74.14","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.14","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000V prispevku prinaša pregled dosedanjih raziskav v Kranju, ki so prinesle gradivo iz starejšega in mlajšega halštatskega obdobja, ter temu gradivu posvečene literature. Obseg naselbine v halštatski dobi, ki ga nakazuje razprostranjenost najdb, je razmeroma velik in presega velikost poznejšega srednjeveškega mesta. Grobne najdbe iz halštatske dobe so dosledno skoncentrirane na severno obrobje mesta, na rob nekdanje rečne terase. Bronastodobne najdbe so izrazito redke in brez kontekstov v obliki struktur. Količina najdb iz posameznih faz starejše železne dobe kaže, da je naselbina dosegla vrhunec v svoji začetni fazi (Ha B3/C1), medtem ko je v mlajši fazi sicer še ohranila svoj obseg, a je bila poselitev manj intenzivna. Prehod v latensko dobo in zgodnjo antiko je potekal brez prekinitve. V času starejšega in mlajšega halštatskega obdobja je bila dokaj intenzivno poseljena tudi okolica Kranja, zlasti Šmarjetna gora in pod njo ležeče Stražišče. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402051","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V članku je predstavljena analiza sedmih poznoantičnih grobišč na območju Slovenije o tem, kateri aspekti družbene strukture so izraženi v poznoantičnem grobnem ritualu, na kakšen način in zakaj. Uporabili smo metodo soočenja namernih in funkcionalnih podatkov ter kontekstualni pristop, analize pa so bile izvedene z uporabo podatkovne baze, izdelane za ta namen, in geografskega informacijskega sistema QGIS. Rezultati so pokazali, da je grobni ritual tesno povezan s starostjo in spolom pokojnika. Pogrebni ritual pri otrocih in starejših nakazuje njihov nižji družbeni položaj, medtem ko se največ bogastva kaže v grobovih mladostnikov in pokojnikov v zgodnji odrasli dobi. To se odraža v večjem številu grobnih pridatkov in vrst pridatkov, pogosti uporabi dragocenih materialov in grobnih konstrukcij ter večji globini grobne jame. Po premožnosti najbolj izstopajo grobovi žensk v rodni dobi, kar lahko povežemo s stresom, ki ga je za družbo predstavljala njihova visoka smrtnost.
{"title":"Družbena struktura na primeru poznoantičnih grobišč v Sloveniji","authors":"Kaja Pavletič","doi":"10.3986/av.74.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.07","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000V članku je predstavljena analiza sedmih poznoantičnih grobišč na območju Slovenije o tem, kateri aspekti družbene strukture so izraženi v poznoantičnem grobnem ritualu, na kakšen način in zakaj. Uporabili smo metodo soočenja namernih in funkcionalnih podatkov ter kontekstualni pristop, analize pa so bile izvedene z uporabo podatkovne baze, izdelane za ta namen, in geografskega informacijskega sistema QGIS. Rezultati so pokazali, da je grobni ritual tesno povezan s starostjo in spolom pokojnika. Pogrebni ritual pri otrocih in starejših nakazuje njihov nižji družbeni položaj, medtem ko se največ bogastva kaže v grobovih mladostnikov in pokojnikov v zgodnji odrasli dobi. To se odraža v večjem številu grobnih pridatkov in vrst pridatkov, pogosti uporabi dragocenih materialov in grobnih konstrukcij ter večji globini grobne jame. Po premožnosti najbolj izstopajo grobovi žensk v rodni dobi, kar lahko povežemo s stresom, ki ga je za družbo predstavljala njihova visoka smrtnost. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48003692","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.
{"title":"Bronastodobni depo iz Gorenjega Suhadola v Gorjancih","authors":"Primož Pavlin, Petra Stipančić","doi":"10.3986/av.74.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.03","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47593943","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani z več kot 300 žganimi grobovi iz mlajše bronaste in starejše železne dobe je še vedno eno ključnih najdišč za razumevanje gorenjsko-ljubljanske skupine. Nove raziskave na Kongresnem trgu so razkrile grobišče, ki se v mnogo vidikih razlikuje od tistega na Dvorišču SAZU. Prvič so bile v Ljubljani izpričane manjše gomile s prodnatim jedrom, zemljenim plaščem in zunanjim obodnim jarkom iz zgodnje železne dobe. Po večini gre za žarne grobove v središču gomile, izstopa gomila 3 s centralnim grobom in sedmimi pokopi okrog njega. Po načinu pokopa izstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št., ti so v članku tudi podrobneje predstavljeni. Podana sta kratek oris pojava skeletnih grobov v drugih sočasnih železnodobnih skupinah in poskus razlage teh skeletnih pokopov v Ljubljani. Na podlagi analize grobnih najdb in novih radiokarbonskih datacij iz Ljubljane so na kratko predstavljene dopolnitve Gabrovčeve kronološke sheme ljubljanskega grobišča in posledično gorenjsko-ljubljanske skupine, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Dopolnitve stopnje Ljubljana II tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2.
{"title":"Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih družbenih identitet","authors":"Brina Škvor Jernejčič, Petra Vojaković","doi":"10.3986/av.74.20","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.20","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani z več kot 300 žganimi grobovi iz mlajše bronaste in starejše železne dobe je še vedno eno ključnih najdišč za razumevanje gorenjsko-ljubljanske skupine. Nove raziskave na Kongresnem trgu so razkrile grobišče, ki se v mnogo vidikih razlikuje od tistega na Dvorišču SAZU. Prvič so bile v Ljubljani izpričane manjše gomile s prodnatim jedrom, zemljenim plaščem in zunanjim obodnim jarkom iz zgodnje železne dobe. Po večini gre za žarne grobove v središču gomile, izstopa gomila 3 s centralnim grobom in sedmimi pokopi okrog njega. Po načinu pokopa izstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št., ti so v članku tudi podrobneje predstavljeni. Podana sta kratek oris pojava skeletnih grobov v drugih sočasnih železnodobnih skupinah in poskus razlage teh skeletnih pokopov v Ljubljani. Na podlagi analize grobnih najdb in novih radiokarbonskih datacij iz Ljubljane so na kratko predstavljene dopolnitve Gabrovčeve kronološke sheme ljubljanskega grobišča in posledično gorenjsko-ljubljanske skupine, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Dopolnitve stopnje Ljubljana II tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48582116","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku so predstavljeni izsledki raziskav grobišča na Pristavi na Bledu v letih 1975–1978. Izkopavanja so zajela severni del nekropole, odkritih je bilo 33 železnodobnih grobov, 32 žganih in en skeletni, ter eno sežigališče. Način pokopa, pridatki iz grobov in raztresene najdbe dopolnjujejo sliko, ki so jo dala izkopavanja nekropole v letih 1948–1951. Grobišče je bilo v uporabi okrog 200 let v začetku starejše železne dobe. Lončenina in kovinske najdbe izpričujejo stike takratnih blejskih prebivalcev s sočasnimi skupnostmi na območjih Posočja, osrednje Slovenije, Koroške in Štajerske.
{"title":"Prazgodovinsko grobišče na Pristavi na Bledu","authors":"Polona Bitenc","doi":"10.3986/av.74.13","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/av.74.13","url":null,"abstract":"\u0000 \u0000 \u0000V prispevku so predstavljeni izsledki raziskav grobišča na Pristavi na Bledu v letih 1975–1978. Izkopavanja so zajela severni del nekropole, odkritih je bilo 33 železnodobnih grobov, 32 žganih in en skeletni, ter eno sežigališče. Način pokopa, pridatki iz grobov in raztresene najdbe dopolnjujejo sliko, ki so jo dala izkopavanja nekropole v letih 1948–1951. Grobišče je bilo v uporabi okrog 200 let v začetku starejše železne dobe. Lončenina in kovinske najdbe izpričujejo stike takratnih blejskih prebivalcev s sočasnimi skupnostmi na območjih Posočja, osrednje Slovenije, Koroške in Štajerske. \u0000 \u0000 \u0000","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70402022","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
В статье приведено состояние актуальной проблемы в травматологии – имплантаты для экстрамедуллярного остеосинтеза переломов вертельной области бедренной кости. Результаты позволили установить, что современные имплантаты обеспечивают стабильную фиксацию фрагментов, раннюю послеоперационную нагрузку и является безопасными, эффективными. Целью работы является изучение имплантатов для экстрамедуллярного остеосинтеза вертельных переломов бедренной кости и анализировать их преимущества и недостатки с учетом данных базы Scopus, PubMed, Google Scholar, Lilacs и Cuiden. В настоящее время частота вертельных переломов бедренной кости продолжает расти среди пожилых из-за увеличения продолжительности жизни наряду с остеопорозом, среди которых преобладают женщины. Анализ источников литературы показал разноречивость мнений, широкий разброс во взглядах у специалистов при выборе имплантов для оперативного лечения пациентов с вертельными переломами бедра. Изучения результатов работы разных авторов, применившие в клинической практике экстрамедуллярные фиксаторы, позволили выделить их преимущества и недостатки. Экстрамедуллярные импланты являются методом выбора при остеосинтезе таких переломов. Исход остеосинтеза во многом зависит от правильного выбора импланта оперирующим хирургом. Дальнейшее изучение данного вопросы позволят исследователям выявить главные проблемы в лечении вертельных переломов бедра и отметить перспективные направления оперативного метода лечения таких пациентов. Оптимизация имплантов для фиксации вертельных переломов является перспективным направлением остеосинтеза на современном этапе. Abstract. The article presents the current state of the problem in traumatology - implants for extramedullary osteosynthesis of fractures of the trochanteric region of the femur. The results made it possible to establish that modern implants provide stable fixation of fragments, early postoperative loading and are safe and effective. The aim of the work is to study implants for extramedullary osteosynthesis of trochanteric femoral fractures and analyze their advantages and disadvantages, taking into account the data from the Scopus, PubMed, Google Scholar, Lilacs and Cuiden databases. Currently, the incidence of trochanteric femoral fractures continues to increase among the elderly due to increased life expectancy along with osteoporosis, which is dominated by women. An analysis of the literature sources showed contradictory opinions, a wide range of opinions among specialists when choosing implants for the surgical treatment of patients with trochanteric hip fractures. The study of the results of the work of different authors, who used extramedullary and intramedullary implants in clinical practice, made it possible to highlight their advantages and disadvantages. It was revealed that extramedullary implants are the method of choice for osteosynthesis of such fractures. The outcome of osteosynthesis largely depends on the correct choice of the implant by the o
{"title":"MODERN VIEW ON IMPLANTS FOR EXTRAMEDULLARY OSTEOSYNTHESIS OF TROVERSICAL FRACTURES (LITERATURE REVIEW)","authors":"Р.А. Аскеров, А.Т. Джумабеков, Е.Н. Набиев, А.М. Монгол, Ж.К. Аргынбаев, К.Б. Байкубесов","doi":"10.53065/j8059-5740-3255-d","DOIUrl":"https://doi.org/10.53065/j8059-5740-3255-d","url":null,"abstract":"В статье приведено состояние актуальной проблемы в травматологии – имплантаты для экстрамедуллярного остеосинтеза переломов вертельной области бедренной кости. Результаты позволили установить, что современные имплантаты обеспечивают стабильную фиксацию фрагментов, раннюю послеоперационную нагрузку и является безопасными, эффективными. Целью работы является изучение имплантатов для экстрамедуллярного остеосинтеза вертельных переломов бедренной кости и анализировать их преимущества и недостатки с учетом данных базы Scopus, PubMed, Google Scholar, Lilacs и Cuiden. В настоящее время частота вертельных переломов бедренной кости продолжает расти среди пожилых из-за увеличения продолжительности жизни наряду с остеопорозом, среди которых преобладают женщины. Анализ источников литературы показал разноречивость мнений, широкий разброс во взглядах у специалистов при выборе имплантов для оперативного лечения пациентов с вертельными переломами бедра. Изучения результатов работы разных авторов, применившие в клинической практике экстрамедуллярные фиксаторы, позволили выделить их преимущества и недостатки. Экстрамедуллярные импланты являются методом выбора при остеосинтезе таких переломов. Исход остеосинтеза во многом зависит от правильного выбора импланта оперирующим хирургом. Дальнейшее изучение данного вопросы позволят исследователям выявить главные проблемы в лечении вертельных переломов бедра и отметить перспективные направления оперативного метода лечения таких пациентов. Оптимизация имплантов для фиксации вертельных переломов является перспективным направлением остеосинтеза на современном этапе.\u0000 Abstract. The article presents the current state of the problem in traumatology - implants for extramedullary osteosynthesis of fractures of the trochanteric region of the femur. The results made it possible to establish that modern implants provide stable fixation of fragments, early postoperative loading and are safe and effective. The aim of the work is to study implants for extramedullary osteosynthesis of trochanteric femoral fractures and analyze their advantages and disadvantages, taking into account the data from the Scopus, PubMed, Google Scholar, Lilacs and Cuiden databases. Currently, the incidence of trochanteric femoral fractures continues to increase among the elderly due to increased life expectancy along with osteoporosis, which is dominated by women. An analysis of the literature sources showed contradictory opinions, a wide range of opinions among specialists when choosing implants for the surgical treatment of patients with trochanteric hip fractures. The study of the results of the work of different authors, who used extramedullary and intramedullary implants in clinical practice, made it possible to highlight their advantages and disadvantages. It was revealed that extramedullary implants are the method of choice for osteosynthesis of such fractures. The outcome of osteosynthesis largely depends on the correct choice of the implant by the o","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"33 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"76738654","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-04-14DOI: 10.53065/m4329-9494-0307-p
И.С. Саркулова, М.А. Байбосын, З.А. Бекназарова, Т.Н. Джубанишбаева
Өзектілігі:Кәзіргі таңда мемлекеттік білім беру стандарттары жоғары оқу орындарының білім алушыларға,түлектерге еңбек нарығында бәсекеге қабілетті және кәсіптік жұмысқа орналасуға мүмкіндік беретін білім, шеберлік, дағдылар мен қасиеттер кешенін қалыптастыруға бағытталған. Оқытудың инновациялық әдістері оқу процесінде пайдаланылатын оқытудың жаңа әдістемелерінде, оқытудың тиімділігін арттыратын ақпараттық ресурстарды, көрсету жабдықтарын, арнайы әзірленген құралдар мен оқыту жүйелерін қолдануда өз көрінісін табады. Әр түрлі жаңалықтарға назар аудару ең алдымен студенттер тарапынан оқытылатын пәнге тұрақты қызығушылыққа қол жеткізу, білім алушылар мен жалпы қоғамның практикалық қажеттіліктеріне жақындату қажеттілігіне негізделеді. Жұмыстың мақсаты: Қожа Ахмет Ясауи атындағы Халықаралық қазақ-түрік университетіндегі білім алушылардың кәсіби құзыреттілігін қалыптастыру үшін оқытудың заманауи интерактивті әдістерін қолдану тәжірибесін жалпылау, оның көмегімен оқу процесінің жоғары деңгейіне қол жеткізуге ұмтылу. Зерттеу материалдары мен әдістер: Қ. А. Ясауи атындағы Халықаралық қазақ-түрік университетіндегі акушерлік-гинекология кафедрасы оқу процесіне интерактивті технологияларды енгізді. Атап айтқанда, аудиториялық сабақтар аясында акушерлік-гинекологиялық бейіндегі пәндерді оқытуда дәріс-конференция, мәселені қалыптастыруға негізделген оқыту, шағын топтардағы жұмыс, рөлдік ойын, "Конференция" әдісі, дөңгелек үстел, нақты жағдайларды талдау сияқты интерактивті формалардың нұсқаларын пайдалануға баса назар аударылады. Дәріс-конференцияға қатысу білім алушыларға тақырып материалын оқып қана қоймай, командада жұмыс істеу, дәлелдерді қолдана отырып, өз көзқарасын қорғай білу, сондай-ақ әріптестердің пікірлерін талдау сияқты дағдыларды меңгеруге мүмкіндік береді. Мақалада талқылып отырған инновациялық әдістердің кей бір түрлері оқушының медициналық білім алатын студенттерге білім беру барысында танымдық қызметін белсендіру, клиникалық ойлауын дамыту, шығармашылық қабілеттерін қалыптастыру, қызығушылығын қолдау және болашақ мамандығын таңдауға көмек көрсетеді Актуальность:Сегодня государственные образовательные стандарты направлены на формирование комплекса знаний,умений, навыков и качеств высших учебных заведений, позволяющих обучающимся, выпускникам получить конкурентоспособную и профессиональную работу на рынке труда. Инновационные методы обучения находят свое отражение в новых методиках обучения, используемых в учебном процессе, в использовании информационных ресурсов, демонстрационного оборудования, специально разработанных средств и систем обучения, повышающих эффективность обучения. Внимание к различным нововведениям основывается прежде всего на необходимости достижения устойчивого интереса со стороны студентов к изучаемой дисциплине, приближения к практическим потребностям обучающихся и общества в целом. Цель: обобщение опыта применения современных интерактивных методов обучения для формирования профессиональных компетенций обучающихся в Междуна
目的:推广在霍贾·艾哈迈德·亚萨维国际哈萨克-土耳其大学使用现代互动教学方法培养学生专业能力的经验，希望在他的帮助下实现高水平的教育过程。研究材料和方法:以H. A. Yasavi命名的国际哈萨克-土耳其大学妇产学系将互动技术引入教育过程。特别是，讲座-会议、基于问题的培训、小组工作、角色扮演和“会议”方法作为妇产科学科教学课堂的一部分。主要关注的是使用交互式形式的变体，如圆桌，具体情况的分析。参加讲座会议不仅可以让学生学习主题的材料，还可以掌握诸如团队合作，使用论据捍卫自己观点的能力以及分析同事意见的能力等技能。结论:本文探讨的一些创新方法有助于医学教育学生在学习过程中激活认知活动，发展临床思维，形成创新能力，保持兴趣，有助于未来职业的选择 目的:推广在霍贾·艾哈迈德·亚萨维国际哈萨克-土耳其大学使用现代互动教学方法培养学生专业能力的经验，希望在他的帮助下实现高水平的教育过程。研究材料和方法:以H. A. Yasavi命名的国际哈萨克-土耳其大学妇产学系将互动技术引入教育过程。特别是，讲座-会议、基于问题的培训、小组工作、角色扮演和“会议”方法作为妇产科学科教学课堂的一部分。主要关注的是使用交互式形式的变体，如圆桌，具体情况的分析。参加讲座会议不仅可以让学生学习主题的材料，还可以掌握诸如团队合作，使用论据捍卫自己观点的能力以及分析同事意见的能力等技能。结论:本文探讨的一些创新方法有助于医学教育学生在学习过程中激活认知活动，发展临床思维，形成创新能力，保持兴趣，有助于未来职业的选择
{"title":"ЭФФЕКТИВНОСТЬ ПРИМЕНЕНИЯ ИННОВАЦИОННЫХ МЕТОДОВ В МЕДИЦИНСКОМ ОБРАЗОВАНИИ","authors":"И.С. Саркулова, М.А. Байбосын, З.А. Бекназарова, Т.Н. Джубанишбаева","doi":"10.53065/m4329-9494-0307-p","DOIUrl":"https://doi.org/10.53065/m4329-9494-0307-p","url":null,"abstract":"Өзектілігі:Кәзіргі таңда мемлекеттік білім беру стандарттары жоғары оқу орындарының білім алушыларға,түлектерге еңбек нарығында бәсекеге қабілетті және кәсіптік жұмысқа орналасуға мүмкіндік беретін білім, шеберлік, дағдылар мен қасиеттер кешенін қалыптастыруға бағытталған. Оқытудың инновациялық әдістері оқу процесінде пайдаланылатын оқытудың жаңа әдістемелерінде, оқытудың тиімділігін арттыратын ақпараттық ресурстарды, көрсету жабдықтарын, арнайы әзірленген құралдар мен оқыту жүйелерін қолдануда өз көрінісін табады. Әр түрлі жаңалықтарға назар аудару ең алдымен студенттер тарапынан оқытылатын пәнге тұрақты қызығушылыққа қол жеткізу, білім алушылар мен жалпы қоғамның практикалық қажеттіліктеріне жақындату қажеттілігіне негізделеді. Жұмыстың мақсаты: Қожа Ахмет Ясауи атындағы Халықаралық қазақ-түрік университетіндегі білім алушылардың кәсіби құзыреттілігін қалыптастыру үшін оқытудың заманауи интерактивті әдістерін қолдану тәжірибесін жалпылау, оның көмегімен оқу процесінің жоғары деңгейіне қол жеткізуге ұмтылу. Зерттеу материалдары мен әдістер: Қ. А. Ясауи атындағы Халықаралық қазақ-түрік университетіндегі акушерлік-гинекология кафедрасы оқу процесіне интерактивті технологияларды енгізді. Атап айтқанда, аудиториялық сабақтар аясында акушерлік-гинекологиялық бейіндегі пәндерді оқытуда дәріс-конференция, мәселені қалыптастыруға негізделген оқыту, шағын топтардағы жұмыс, рөлдік ойын, \"Конференция\" әдісі, дөңгелек үстел, нақты жағдайларды талдау сияқты интерактивті формалардың нұсқаларын пайдалануға баса назар аударылады. Дәріс-конференцияға қатысу білім алушыларға тақырып материалын оқып қана қоймай, командада жұмыс істеу, дәлелдерді қолдана отырып, өз көзқарасын қорғай білу, сондай-ақ әріптестердің пікірлерін талдау сияқты дағдыларды меңгеруге мүмкіндік береді. Мақалада талқылып отырған инновациялық әдістердің кей бір түрлері оқушының медициналық білім алатын студенттерге білім беру барысында танымдық қызметін белсендіру, клиникалық ойлауын дамыту, шығармашылық қабілеттерін қалыптастыру, қызығушылығын қолдау және болашақ мамандығын таңдауға көмек көрсетеді\u0000 Актуальность:Сегодня государственные образовательные стандарты направлены на формирование комплекса знаний,умений, навыков и качеств высших учебных заведений, позволяющих обучающимся, выпускникам получить конкурентоспособную и профессиональную работу на рынке труда. Инновационные методы обучения находят свое отражение в новых методиках обучения, используемых в учебном процессе, в использовании информационных ресурсов, демонстрационного оборудования, специально разработанных средств и систем обучения, повышающих эффективность обучения. Внимание к различным нововведениям основывается прежде всего на необходимости достижения устойчивого интереса со стороны студентов к изучаемой дисциплине, приближения к практическим потребностям обучающихся и общества в целом. Цель: обобщение опыта применения современных интерактивных методов обучения для формирования профессиональных компетенций обучающихся в Междуна","PeriodicalId":45152,"journal":{"name":"Arheoloski Vestnik","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.5,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"81843795","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":3,"RegionCategory":"历史学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：