Pub Date : 2022-04-03DOI: 10.1080/13183222.2022.2042949
T. Sikka
In this article, I use media analysis and materialist theory to examine two overlooked factors that have emerged out of the startling statistics around race and Covid-19. These are 1. John Henryism and 2. racial weathering. I argue that missing from media coverage are the manifold confounding and unexplored ways in which race and racism are enacted by Covid wherein the disease itself is understood as existing within a network of interacting human and non-human forces and structures. My argument is that the tendency for the media to confine itself to focusing on how social determinants impact the health of racialised groups, while important, has meant that other, more granular enactments of race and injustice have been ignored.
{"title":"Covid-19 and Race: News Coverage of Structural Racism and The Role of John Henryism and Racial Weathering in Bame Covid-19 Deaths","authors":"T. Sikka","doi":"10.1080/13183222.2022.2042949","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2022.2042949","url":null,"abstract":"In this article, I use media analysis and materialist theory to examine two overlooked factors that have emerged out of the startling statistics around race and Covid-19. These are 1. John Henryism and 2. racial weathering. I argue that missing from media coverage are the manifold confounding and unexplored ways in which race and racism are enacted by Covid wherein the disease itself is understood as existing within a network of interacting human and non-human forces and structures. My argument is that the tendency for the media to confine itself to focusing on how social determinants impact the health of racialised groups, while important, has meant that other, more granular enactments of race and injustice have been ignored.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"29 1","pages":"215 - 229"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-04-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43539022","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-04-03DOI: 10.1080/13183222.2022.2042786
R. Mendonça, Yuri Castelfranchi
This article explores the challenges and dilemmas the current scenario of communicative abundance poses to experts and scientists that are willing to influence policy-making (or that are dragged to arenas of political debates). It identifies eight contemporary challenges worth noting: (1) dissemination of disinformation; (2) scepticism towards science and experts; (3) multiplication of voices with public resonance; (4) volume and (in)accessibility of data; (5) polarisation and fragmentation of publics; (6) algorithmic distribution of communication; (7) grammars of current public communication; and (8) a complex interplay between visible and invisible discursive arenas. It, then, discusses the strategies used by scientists to deal with these challenges in the context of the Covid-19 Pandemic. It does so through a series of illustrations drawn from visible scientists acting in the Brazilian public sphere. Despite the fact that novel strategies and innovative adaptions are noticed, the article also points to the resilience of top-down forms of communication.
{"title":"Knowledge on Stage: Public Roles of Scientists In Times of Communicative Abundance","authors":"R. Mendonça, Yuri Castelfranchi","doi":"10.1080/13183222.2022.2042786","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2022.2042786","url":null,"abstract":"This article explores the challenges and dilemmas the current scenario of communicative abundance poses to experts and scientists that are willing to influence policy-making (or that are dragged to arenas of political debates). It identifies eight contemporary challenges worth noting: (1) dissemination of disinformation; (2) scepticism towards science and experts; (3) multiplication of voices with public resonance; (4) volume and (in)accessibility of data; (5) polarisation and fragmentation of publics; (6) algorithmic distribution of communication; (7) grammars of current public communication; and (8) a complex interplay between visible and invisible discursive arenas. It, then, discusses the strategies used by scientists to deal with these challenges in the context of the Covid-19 Pandemic. It does so through a series of illustrations drawn from visible scientists acting in the Brazilian public sphere. Despite the fact that novel strategies and innovative adaptions are noticed, the article also points to the resilience of top-down forms of communication.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"29 1","pages":"147 - 164"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-04-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46397556","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-04-03DOI: 10.1080/13183222.2022.2042791
E. Siapera
This article discusses the dominant metaphor of infodemic, the role of platforms and their policies. In understanding the spread of Covid-19 misinformation as an informational epidemic, we are led to construct the problem as one of viral spread. Virality, however, has been conceptualised as a key attribute of social media platforms. A tension therefore emerges between to encouraging good virality while limiting bad virality. To examine how platforms have dealt with this , the article analyses the policies of two platforms, Facebook and YouTube, alongside the EU Code of Practice which they have both signed. The analysis reveals that they focus on the circulation of mis/disinformation, developing an apparatus of security around it. This consists of a set of strategies, techno-material tools for the enforcement of the strategies, measures for disciplining users, and procedures for legitimating and re-adjusting the whole apparatus. However, this apparatus is not fit for the purpose of addressing mis/disinformation for two reasons: firstly, its primary objective is to sustain the platforms and not to resolve the problem of mis/disinformation; secondly it obscures the question of production of mis/disinformation. Ultimately, addressing mis/disinformation in a comprehensive manner requires a more thorough and critical social inquiry.
{"title":"Platform Governance and the “Infodemic”","authors":"E. Siapera","doi":"10.1080/13183222.2022.2042791","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2022.2042791","url":null,"abstract":"This article discusses the dominant metaphor of infodemic, the role of platforms and their policies. In understanding the spread of Covid-19 misinformation as an informational epidemic, we are led to construct the problem as one of viral spread. Virality, however, has been conceptualised as a key attribute of social media platforms. A tension therefore emerges between to encouraging good virality while limiting bad virality. To examine how platforms have dealt with this , the article analyses the policies of two platforms, Facebook and YouTube, alongside the EU Code of Practice which they have both signed. The analysis reveals that they focus on the circulation of mis/disinformation, developing an apparatus of security around it. This consists of a set of strategies, techno-material tools for the enforcement of the strategies, measures for disciplining users, and procedures for legitimating and re-adjusting the whole apparatus. However, this apparatus is not fit for the purpose of addressing mis/disinformation for two reasons: firstly, its primary objective is to sustain the platforms and not to resolve the problem of mis/disinformation; secondly it obscures the question of production of mis/disinformation. Ultimately, addressing mis/disinformation in a comprehensive manner requires a more thorough and critical social inquiry.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"29 1","pages":"197 - 214"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-04-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45865221","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-03-22DOI: 10.1080/13183222.2022.2042790
S. Chen
This paper explores a contingent sub-public sphere promoted by a group of former critical journalists in China during the coronavirus outbreak at the beginning of 2020. During the initial outbreak of coronavirus in China, the observed former journalists, who left the field of critical journalism during the re-structure of Chinese news industries under Xi Jinping’s leadership, drew on their knowledge of Chinese politics and censorship to contest information cover-up by the state, online censorship, and the state’s discourses of China as a successful model of combating the virus. Their activities effectively engaged mass participation of Chinese people and promoted critical opinions of the public. The paper bears the primary aim to deepen the understanding of the episodic formation of elite-driven public spheres in China by investigating the nuances of each case. I therefore, in this particular case study, explore concepts of habitus and capital from Bourdieu’s field theory as analytical tools in the investigation of the persistence of political participation and government scrutiny by former critical journalists on social media after leaving the field of critical journalism. The empirical research combines materials collected through 15 former critical journalists’ WeChat accounts between January and May 2020, along with in-depth interviews.
{"title":"The Elitist Public Sphere In China: A Case Study Of Online Contestation By Former Critical Journalists During The Coronavirus Outbreak","authors":"S. Chen","doi":"10.1080/13183222.2022.2042790","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2022.2042790","url":null,"abstract":"This paper explores a contingent sub-public sphere promoted by a group of former critical journalists in China during the coronavirus outbreak at the beginning of 2020. During the initial outbreak of coronavirus in China, the observed former journalists, who left the field of critical journalism during the re-structure of Chinese news industries under Xi Jinping’s leadership, drew on their knowledge of Chinese politics and censorship to contest information cover-up by the state, online censorship, and the state’s discourses of China as a successful model of combating the virus. Their activities effectively engaged mass participation of Chinese people and promoted critical opinions of the public. The paper bears the primary aim to deepen the understanding of the episodic formation of elite-driven public spheres in China by investigating the nuances of each case. I therefore, in this particular case study, explore concepts of habitus and capital from Bourdieu’s field theory as analytical tools in the investigation of the persistence of political participation and government scrutiny by former critical journalists on social media after leaving the field of critical journalism. The empirical research combines materials collected through 15 former critical journalists’ WeChat accounts between January and May 2020, along with in-depth interviews.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"29 1","pages":"179 - 196"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-03-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45686529","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-14DOI: 10.1080/13183222.2021.2012935
Jernej Kaluža, Sašo Slaček Brlek
Članek obravnava protipolno razmerje med digitalnimi platformami in tradicionalnimi mediji. Za to razmerje je značilno, da zaobsega tako vrednostno nasprotovanje in elemente konkurenčnega odnosa (saj digitalne platforme in tradicionalni mediji tekmujejo za pozornost občinstva) kot tudi elemente nesimetričnega odvisniškega odnosa (saj postajajo tradicionalni mediji vse bolj prisiljeni slediti logiki digitalnih platform). V članku, ki izhaja iz empirične raziskave (analize intervjujev s sodelavci in letnih poročil iz izbranih slovenskih medijskih hiš), je ugotovljeno, da je omenjeno razmerje globoko vpisano v mnogih različnih vidikih strukture slovenskih medijev. Kot je analizirano v posamičnih sekcijah razprave, se odraža na ravni sprememb 1) medijskega trga, 2) poslovnih strategij medijev, 3) novinarskega dela in strukture medijskih organizacij, 4) selekcijskih principov, 5) navad občinstev in 6) kakovosti informiranja. Izhajajoč iz perspektive tradicionalnih medijev v izbranem geografskem in časovnem okviru, je članek nadgradnja preteklega raziskovalnega dela predvsem s poskusom zaobsega celostnega pregleda stanja, ki je posledica strukturnih sprememb družbenega komuniciranja zaradi vpliva digitalnih platform. V zaključku članka avtorja obravnavano problematiko postavita v širši družbenopolitični kontekst in ugotavljata, da četudi je digitalnim platformam uspelo nasloviti mnoge zgodovinske pomanjkljivosti tradicionalnih medijev, so po drugi strani še povečale neenakost v družbenem komuniciranju.
{"title":"Zapleteno je: protipolno razmerje med globalnimi digitalnimi platformami in slovenskimi mediji","authors":"Jernej Kaluža, Sašo Slaček Brlek","doi":"10.1080/13183222.2021.2012935","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2021.2012935","url":null,"abstract":"Članek obravnava protipolno razmerje med digitalnimi platformami in tradicionalnimi mediji. Za to razmerje je značilno, da zaobsega tako vrednostno nasprotovanje in elemente konkurenčnega odnosa (saj digitalne platforme in tradicionalni mediji tekmujejo za pozornost občinstva) kot tudi elemente nesimetričnega odvisniškega odnosa (saj postajajo tradicionalni mediji vse bolj prisiljeni slediti logiki digitalnih platform). V članku, ki izhaja iz empirične raziskave (analize intervjujev s sodelavci in letnih poročil iz izbranih slovenskih medijskih hiš), je ugotovljeno, da je omenjeno razmerje globoko vpisano v mnogih različnih vidikih strukture slovenskih medijev. Kot je analizirano v posamičnih sekcijah razprave, se odraža na ravni sprememb 1) medijskega trga, 2) poslovnih strategij medijev, 3) novinarskega dela in strukture medijskih organizacij, 4) selekcijskih principov, 5) navad občinstev in 6) kakovosti informiranja. Izhajajoč iz perspektive tradicionalnih medijev v izbranem geografskem in časovnem okviru, je članek nadgradnja preteklega raziskovalnega dela predvsem s poskusom zaobsega celostnega pregleda stanja, ki je posledica strukturnih sprememb družbenega komuniciranja zaradi vpliva digitalnih platform. V zaključku članka avtorja obravnavano problematiko postavita v širši družbenopolitični kontekst in ugotavljata, da četudi je digitalnim platformam uspelo nasloviti mnoge zgodovinske pomanjkljivosti tradicionalnih medijev, so po drugi strani še povečale neenakost v družbenem komuniciranju.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"28 1","pages":"S23 - S42"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46966067","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-14DOI: 10.1080/13183222.2021.2012945
Rok Smrdelj, Tjaša Učakar, Roman Kuhar
Področje intersekcijske diskriminacije v Sloveniji ni neraziskana tema, a še nobena od analiz ni v ospredje postavila vprašanja intersekcije (medijskih) reprezentacij. Članek v izhodišče postavlja raziskovalno vprašanje, kako diskurz medijskih tekstov na novičarskih spletnih portalih v Sloveniji naslavlja vprašanja diskriminacije in družbenega izključevanja v luči intersekcij skega pristopa. V raziskavi smo se ukvarjali z intersekcijo reprezentacij istospolno usmerjenih oseb in tujcev na štirih slovenskih informativnih spletnih portalih (RTVSLO.si, 24ur.com, SiOL.net in Nova24TV.si) v času sprejemanja področne zakonodaje, vezane na obe družbeni skupini. Na podlagi načela o »zrcaljenju« realnosti, ki temelji na predpostavki o novinarski objektivnosti, ugotavljamo, da so izbrani portali v primeru istospolno usmerjenih oseb nekritično reproducirali konfl ikt med nasprotnima pozicijama pro et contra, ki je marginaliziral vse poglede zunaj njega, v primeru tujcev pa je bila prisotna normalizacija in reprodukcija diskurza predstavnikov parlamentarne politike. Intersekcijska perspektiva je v diskurzu analiziranih medijskih tekstov skoraj povsem umanjkala, kar je prispevalo k šibkejši antidiskriminatorni poziciji in h krepitvi različnih artikulacij družbenega izključevanja.
{"title":"Marginalizacija intersekcijske perspektive: istospolna partnerstva in tujci na slovenskih novičarskih spletnih portalih","authors":"Rok Smrdelj, Tjaša Učakar, Roman Kuhar","doi":"10.1080/13183222.2021.2012945","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2021.2012945","url":null,"abstract":"Področje intersekcijske diskriminacije v Sloveniji ni neraziskana tema, a še nobena od analiz ni v ospredje postavila vprašanja intersekcije (medijskih) reprezentacij. Članek v izhodišče postavlja raziskovalno vprašanje, kako diskurz medijskih tekstov na novičarskih spletnih portalih v Sloveniji naslavlja vprašanja diskriminacije in družbenega izključevanja v luči intersekcij skega pristopa. V raziskavi smo se ukvarjali z intersekcijo reprezentacij istospolno usmerjenih oseb in tujcev na štirih slovenskih informativnih spletnih portalih (RTVSLO.si, 24ur.com, SiOL.net in Nova24TV.si) v času sprejemanja področne zakonodaje, vezane na obe družbeni skupini. Na podlagi načela o »zrcaljenju« realnosti, ki temelji na predpostavki o novinarski objektivnosti, ugotavljamo, da so izbrani portali v primeru istospolno usmerjenih oseb nekritično reproducirali konfl ikt med nasprotnima pozicijama pro et contra, ki je marginaliziral vse poglede zunaj njega, v primeru tujcev pa je bila prisotna normalizacija in reprodukcija diskurza predstavnikov parlamentarne politike. Intersekcijska perspektiva je v diskurzu analiziranih medijskih tekstov skoraj povsem umanjkala, kar je prispevalo k šibkejši antidiskriminatorni poziciji in h krepitvi različnih artikulacij družbenega izključevanja.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"28 1","pages":"S122 - S140"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43990609","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-14DOI: 10.1080/13183222.2021.2012941
Slavko Splichal
Članek obravnava novinarstvo kot liberalni poklic sui generis in njegovo transformacijo v času ekonomije pozornosti. Izhaja iz specifi ke novinarskega poklica, da v nasprotju z drugimi poklici ne temelji na odnosu med ponudnikom ali izvajalcem storitve in uporabnikom, ampak na načelu javnosti; prav zaradi specifi čne narave novinarstva so se mediji (najprej tisk) razvijali kot organ javnosti in steber javne sfere. Digitalizacija povečuje vpliv nenovinarskih akterjev v določanju »meja novinarskega ozemlja«, kar po eni strani lahko nakazuje podružbljanje in demokratizacijo novinarskega poklica, po drugi pa ogroža njegovo vrednotno racionalnost in ga podreja instrumentalni racionalnosti, s tem zmanjšuje njegovo avtonomijo ter vodi v procese deprofesionalizacije in pavperizacije novinarstva.
{"title":"Kriza javnosti in podružbljanje novinarstva","authors":"Slavko Splichal","doi":"10.1080/13183222.2021.2012941","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2021.2012941","url":null,"abstract":"Članek obravnava novinarstvo kot liberalni poklic sui generis in njegovo transformacijo v času ekonomije pozornosti. Izhaja iz specifi ke novinarskega poklica, da v nasprotju z drugimi poklici ne temelji na odnosu med ponudnikom ali izvajalcem storitve in uporabnikom, ampak na načelu javnosti; prav zaradi specifi čne narave novinarstva so se mediji (najprej tisk) razvijali kot organ javnosti in steber javne sfere. Digitalizacija povečuje vpliv nenovinarskih akterjev v določanju »meja novinarskega ozemlja«, kar po eni strani lahko nakazuje podružbljanje in demokratizacijo novinarskega poklica, po drugi pa ogroža njegovo vrednotno racionalnost in ga podreja instrumentalni racionalnosti, s tem zmanjšuje njegovo avtonomijo ter vodi v procese deprofesionalizacije in pavperizacije novinarstva.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"28 1","pages":"S1 - S22"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45078848","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-14DOI: 10.1080/13183222.2021.2012940
Jan Kostanjevec
Pandemija covida-19 je med drugim razkrila pomembne vrzeli podatkovne infrastrukture v Sloveniji. Zato je bila vzpostavljena skupnost Sledilnik, začenši s skupno dekontekstualizacijo podatkov o pandemiji v Sloveniji in centralizacije podatkov o pandemiji za lastne potrebe, nato pa je začela tudi ponujati javne podatkovne in strokovne storitve za čedalje bolj raznoliko in obsežnejšo skupino uporabnikov ter tako postala pomemben del infrastrukture podatkov o epidemiji. Prispevek na procesu vzpostavljanja Sledilnika raziskuje vlogo njegovih mejnih objektov, načel organizacije in dejavnosti, ki so jih podpirale. Te poleg vzpostavite podatkovne infrastrukture vključujejo tudi razne strokovne storitve in zagovarjanje »podatkovne odličnosti« ter odprtih podatkov. Rezultati študije nakazujejo meje skupnostne produkcije na področju podatkovnega kuratorstva, ki izhaja iz prenizke stopnje modularnosti in granularnosti tovrstnega dela. Prav tako pa rezultati opozarjajo na dejstvo, da tako teorija mejnih objektov kot tudi nekatere teorije delovanja javne sfere predpostavljajo minimalno kooperativnost pomembnih družbenih akterjev, ki pa v tovrstnih situacijah ni nujno zagotovljena.
{"title":"Primer Sledilnik: meje mejnih objektov, državljanskega organiziranja in podatkovnega kuratorstva","authors":"Jan Kostanjevec","doi":"10.1080/13183222.2021.2012940","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2021.2012940","url":null,"abstract":"Pandemija covida-19 je med drugim razkrila pomembne vrzeli podatkovne infrastrukture v Sloveniji. Zato je bila vzpostavljena skupnost Sledilnik, začenši s skupno dekontekstualizacijo podatkov o pandemiji v Sloveniji in centralizacije podatkov o pandemiji za lastne potrebe, nato pa je začela tudi ponujati javne podatkovne in strokovne storitve za čedalje bolj raznoliko in obsežnejšo skupino uporabnikov ter tako postala pomemben del infrastrukture podatkov o epidemiji. Prispevek na procesu vzpostavljanja Sledilnika raziskuje vlogo njegovih mejnih objektov, načel organizacije in dejavnosti, ki so jih podpirale. Te poleg vzpostavite podatkovne infrastrukture vključujejo tudi razne strokovne storitve in zagovarjanje »podatkovne odličnosti« ter odprtih podatkov. Rezultati študije nakazujejo meje skupnostne produkcije na področju podatkovnega kuratorstva, ki izhaja iz prenizke stopnje modularnosti in granularnosti tovrstnega dela. Prav tako pa rezultati opozarjajo na dejstvo, da tako teorija mejnih objektov kot tudi nekatere teorije delovanja javne sfere predpostavljajo minimalno kooperativnost pomembnih družbenih akterjev, ki pa v tovrstnih situacijah ni nujno zagotovljena.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"28 1","pages":"S141 - S159"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48650974","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-14DOI: 10.1080/13183222.2021.2012937
Branko Bembič, Igor Vobič
Survival Coalitions in the Decline of the Newspaper Industry: A Case Study Combining the sociological and political economy approach to journalism as labour the study examines the eff ects of the decline of newspaper industry on class struggles in the sector. By adopting in-depth interviews and document analysis and by using the theoretical-his-torical conceptualisation of the technical composition of newswork the case study of the Dnevnik d.d. reveals the increasing proletarization of journalists and other newsworkers. The study indicates that the historical divides by which management dominates and segments newsworkers on the basis of ideology of professionalism have been gradually fading away. Although the trade union is actively engaged in organising all Dnevnik workers they has not formed a political composition and establish themselves as a unifi ed political force in class struggles. In the decline of newspaper industry the management has shifted the competitive pressures onto workers and used them to lock employees into a survival coalition, successfully neutralising the class confl ict and securing a continuous accumulation of capital in the face of the gradual shutdown of the company.
{"title":"Koalicije preživetja v obdobju zatona časopisne industrije: študija primera","authors":"Branko Bembič, Igor Vobič","doi":"10.1080/13183222.2021.2012937","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2021.2012937","url":null,"abstract":"Survival Coalitions in the Decline of the Newspaper Industry: A Case Study Combining the sociological and political economy approach to journalism as labour the study examines the eff ects of the decline of newspaper industry on class struggles in the sector. By adopting in-depth interviews and document analysis and by using the theoretical-his-torical conceptualisation of the technical composition of newswork the case study of the Dnevnik d.d. reveals the increasing proletarization of journalists and other newsworkers. The study indicates that the historical divides by which management dominates and segments newsworkers on the basis of ideology of professionalism have been gradually fading away. Although the trade union is actively engaged in organising all Dnevnik workers they has not formed a political composition and establish themselves as a unifi ed political force in class struggles. In the decline of newspaper industry the management has shifted the competitive pressures onto workers and used them to lock employees into a survival coalition, successfully neutralising the class confl ict and securing a continuous accumulation of capital in the face of the gradual shutdown of the company.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"28 1","pages":"S81 - S102"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44859004","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-14DOI: 10.1080/13183222.2021.2012933
Tanja Kerševan Smokvina, Melita Poler Kovačič
Z digitalizacijo komunikacijskega okolja je prišlo do regulativnega neravnovesja, v katerem so na eni strani regulirani in fi nančno podhranjeni mediji, na drugi pa neregulirane in ekonomsko močne digitalne platforme. Pri tem državljani vse več informacij in medijskih ali medijskim podobnih vsebin sprejemajo prek platform. Cilj študije je raziskati odzive teles medijske samoregulacije na vprašanja na področju novinarske etike in profesionalnosti, povezana z digitalizacijo, ter pripravljenost teles medijske samoregulacije in zakonsko podprtih medijskih regulatorjev za sodelovanje pri urejanju digitalnega komunikacijskega okolja. Analiza etičnih kodeksov ter intervjuji s predstavniki medijskih samoregulativnih teles in medijskih regulatorjev iz štirih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, so razkrili podobnosti pri prilagajanju medijske samoregulacije vprašanjem digitalnega komunikacijskega okolja, a niso nakazali strinjanja glede možnosti poseganja države vanj ter glede krepitve sodelovanja medijskih samoregulatorjev in regulatorjev pri njegovem urejanju.
{"title":"Medijska etika in profesionalnost v digitalnem komunikacijskem okolju: odzivi izvajalcev medijske samoregulacije in regulacije","authors":"Tanja Kerševan Smokvina, Melita Poler Kovačič","doi":"10.1080/13183222.2021.2012933","DOIUrl":"https://doi.org/10.1080/13183222.2021.2012933","url":null,"abstract":"Z digitalizacijo komunikacijskega okolja je prišlo do regulativnega neravnovesja, v katerem so na eni strani regulirani in fi nančno podhranjeni mediji, na drugi pa neregulirane in ekonomsko močne digitalne platforme. Pri tem državljani vse več informacij in medijskih ali medijskim podobnih vsebin sprejemajo prek platform. Cilj študije je raziskati odzive teles medijske samoregulacije na vprašanja na področju novinarske etike in profesionalnosti, povezana z digitalizacijo, ter pripravljenost teles medijske samoregulacije in zakonsko podprtih medijskih regulatorjev za sodelovanje pri urejanju digitalnega komunikacijskega okolja. Analiza etičnih kodeksov ter intervjuji s predstavniki medijskih samoregulativnih teles in medijskih regulatorjev iz štirih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, so razkrili podobnosti pri prilagajanju medijske samoregulacije vprašanjem digitalnega komunikacijskega okolja, a niso nakazali strinjanja glede možnosti poseganja države vanj ter glede krepitve sodelovanja medijskih samoregulatorjev in regulatorjev pri njegovem urejanju.","PeriodicalId":93304,"journal":{"name":"Javnost (Ljubljana, Slovenia)","volume":"28 1","pages":"S43 - S61"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42602454","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}