Pub Date : 2023-09-06DOI: 10.4312/ars.17.1.271-284
Katja Stamboldžioski
The article discusses a specific period of the production of the documentary genre at TV Ljubljana, known as the period of the Ljubljana School of Documentary Film (19811990). The focus of this research is predominantly the conditions and limitations of production, under which documentary films and practices, as well as the routines of the creators, were created, to analyse how production practices were reflected in the form and style of documentary films. The documentary films of this period began to move away from news coverage with current political content and the explanatory mode of representation, and moved towards the participatory and observatory modes of representation. The routines and practices became more professional. In particular, journalists began writing scripts and collaborating with talented directors from AGRFT (Academy of Theatre, Radio, Film and Television). Despite financial and production limitations, which placed numerous bureaucratic tasks into the creative process, and the self-censorship of creators, under the leadership of editor Drago Pečko and with the collaboration of directors, numerous authorial documentary films were made that were recognized in the Yugoslav space. Owing to the changed circumstances of the media, the management of public television saw the direction of the development of the medium after 1990 tend towards entertainment programmes, which meant that the documentary began losing its former importance in the name of ratings and advertising revenues.
本文讨论了卢布尔雅那电视台纪录片类型制作的一个特定时期，即卢布尔雅那纪录片学派时期(1981-1990)。本研究的重点主要是纪录片和实践的生产条件和限制，以及创作者的日常生活，分析生产实践如何反映在纪录片的形式和风格上。这一时期的纪录片开始从具有时政内容的新闻报道和解释性的再现模式转向参与性的再现模式和观察性的再现模式。惯例和练习变得更加专业。特别是，记者们开始编写剧本，并与戏剧、广播、电影和电视学院的有才华的导演合作。尽管受到财政和制作方面的限制，许多官僚主义的任务进入了创作过程，以及创作者的自我审查，在编辑Drago pe ko的领导下，在导演的合作下，制作了许多在南斯拉夫空间得到认可的作者纪录片。由于媒体环境的变化，公共电视的管理看到1990年后媒体的发展方向倾向于娱乐节目，这意味着纪录片开始失去其以往在收视率和广告收入方面的重要性。
{"title":"The Rise of the Ljubljana School of Documentary Film at TV Ljubljana (1981–1990) and the Transformation of the Documentary","authors":"Katja Stamboldžioski","doi":"10.4312/ars.17.1.271-284","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.271-284","url":null,"abstract":"The article discusses a specific period of the production of the documentary genre at TV Ljubljana, known as the period of the Ljubljana School of Documentary Film (19811990). The focus of this research is predominantly the conditions and limitations of production, under which documentary films and practices, as well as the routines of the creators, were created, to analyse how production practices were reflected in the form and style of documentary films. The documentary films of this period began to move away from news coverage with current political content and the explanatory mode of representation, and moved towards the participatory and observatory modes of representation. The routines and practices became more professional. In particular, journalists began writing scripts and collaborating with talented directors from AGRFT (Academy of Theatre, Radio, Film and Television). Despite financial and production limitations, which placed numerous bureaucratic tasks into the creative process, and the self-censorship of creators, under the leadership of editor Drago Pečko and with the collaboration of directors, numerous authorial documentary films were made that were recognized in the Yugoslav space. Owing to the changed circumstances of the media, the management of public television saw the direction of the development of the medium after 1990 tend towards entertainment programmes, which meant that the documentary began losing its former importance in the name of ratings and advertising revenues.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"27 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133047636","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Možnosti, za katere se je odločila šesterica del, objavljenih med leti 2004 in 2019, nas spodbujajo k izoblikovanju zgodovine, ki bo prikazala doprinos prevodov k evropski kulturni dediščini. Ti predstavljajo vlogo kulturnih transferjev na področjih religije in filozofije, zgodovinopisja, prava in znanosti. Zgodovina prevodov, ki neprekinjeno krožijo po Evropi, je tako še posebej ustrezno orodje za razumevanje oblikovanja »evropske civilizacije«.
{"title":"Prevodi in njihov doprinos k oblikovanju evropske kulturne dediščine","authors":"Yves Chevrel, Petruša Golja","doi":"10.4312/ars.17.1.11-23","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.11-23","url":null,"abstract":"Možnosti, za katere se je odločila šesterica del, objavljenih med leti 2004 in 2019, nas spodbujajo k izoblikovanju zgodovine, ki bo prikazala doprinos prevodov k evropski kulturni dediščini. Ti predstavljajo vlogo kulturnih transferjev na področjih religije in filozofije, zgodovinopisja, prava in znanosti. Zgodovina prevodov, ki neprekinjeno krožijo po Evropi, je tako še posebej ustrezno orodje za razumevanje oblikovanja »evropske civilizacije«.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122573251","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava prevajanje v kontekstu poučevanja tujih jezikov, pri čemer se v prvi vrsti osredotoča na didaktiko pouka klasičnih jezikov. Pouk stare grščine in latinščine ima za osrednji cilj bralno razumevanje izvirnih besedil in zato dolgo tradicijo ukvarjanja z vprašanjem prevajanja v didaktične namene. To se zdi zanimivo predvsem spričo sodobnih teoretičnih smernic, ki prevajanju – potem ko je po zatonu slovnično-prevajalske metode v veliki meri izgubilo veljavo – ponovno odmerjajo pomembnejše mesto v okviru pouka modernih tujih jezikov. Prispevek tako opozarja na možno vlogo, ki jo ima prevajanje lahko predvsem pri delu z zahtevnejšo tujejezično književnostjo in razvijanju kompetence bralnega razumevanja. Obenem poudarja, da je prevajanje lahko dobrodošlo orodje tudi pri razvijanju kompetenc, ki so vezane na literarnost obravnavanih besedil. To se zdi še posebej pomenljivo v obdobju, v katerem lahko zasledimo močne tendence po vračanju literarnih besedil v učilnice modernih tujih jezikov.
{"title":"Med prevajanjem in prevodi","authors":"Andreja N. Inkret","doi":"10.4312/ars.17.1.95-108","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.95-108","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava prevajanje v kontekstu poučevanja tujih jezikov, pri čemer se v prvi vrsti osredotoča na didaktiko pouka klasičnih jezikov. Pouk stare grščine in latinščine ima za osrednji cilj bralno razumevanje izvirnih besedil in zato dolgo tradicijo ukvarjanja z vprašanjem prevajanja v didaktične namene. To se zdi zanimivo predvsem spričo sodobnih teoretičnih smernic, ki prevajanju – potem ko je po zatonu slovnično-prevajalske metode v veliki meri izgubilo veljavo – ponovno odmerjajo pomembnejše mesto v okviru pouka modernih tujih jezikov. Prispevek tako opozarja na možno vlogo, ki jo ima prevajanje lahko predvsem pri delu z zahtevnejšo tujejezično književnostjo in razvijanju kompetence bralnega razumevanja. Obenem poudarja, da je prevajanje lahko dobrodošlo orodje tudi pri razvijanju kompetenc, ki so vezane na literarnost obravnavanih besedil. To se zdi še posebej pomenljivo v obdobju, v katerem lahko zasledimo močne tendence po vračanju literarnih besedil v učilnice modernih tujih jezikov.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"169 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128631761","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-06DOI: 10.4312/ars.17.1.251-270
Jelka Pirkovič, Luka Kocbek
Dealing with interpretation, we first revisited the theoretical models of hermeneutics (hermeneutical cycle), semantics (triangle) and information sciences, as well as the model of heritage interpretation pedagogy. To design a more appropriate heritage interpretation model that meets the requirements of full public participation, we defined the key concepts (on top of heritage interpretation itself): memory, knowledge and values. The arguments for such a choice have been expounded from three viewpoints: semantics (defining their current meaning and etymology of terms), neuroscience and heritage studies (in Slovenia and some other countries, we use the term ‘heritology’ – denoting the interdisciplinary field of heritage studies). The paper concludes by outlining the heritage interpretation model, graphically presented in two diagrams: the structural one in the form of a three-circle Venn diagram with the corresponding matrix and the process diagram following the adaptive management pattern. The discussion presents critical issues of the model and points out some advantages of its practical implementation.
{"title":"Model of Heritage Interpretation Adapted to Public Co-participation","authors":"Jelka Pirkovič, Luka Kocbek","doi":"10.4312/ars.17.1.251-270","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.251-270","url":null,"abstract":"Dealing with interpretation, we first revisited the theoretical models of hermeneutics (hermeneutical cycle), semantics (triangle) and information sciences, as well as the model of heritage interpretation pedagogy. To design a more appropriate heritage interpretation model that meets the requirements of full public participation, we defined the key concepts (on top of heritage interpretation itself): memory, knowledge and values. The arguments for such a choice have been expounded from three viewpoints: semantics (defining their current meaning and etymology of terms), neuroscience and heritage studies (in Slovenia and some other countries, we use the term ‘heritology’ – denoting the interdisciplinary field of heritage studies). The paper concludes by outlining the heritage interpretation model, graphically presented in two diagrams: the structural one in the form of a three-circle Venn diagram with the corresponding matrix and the process diagram following the adaptive management pattern. The discussion presents critical issues of the model and points out some advantages of its practical implementation.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"39 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125256632","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-06DOI: 10.4312/ars.17.1.229-249
Nina Petek
The paper presents the multifaceted identity of the Hindu goddess Mahādevī, the dynamic feminine absolute of the religious tradition Śāktism, whose philosophical foundations have shaken several assumptions of established religious and social norms. Śāktism remains an integral part of the philosophical-religious landscape of the complex totality of Hinduism, while also stretching beyond narrow religious contexts and critically examines normative patterns of patriarchal social reality. In the first chapter, the paper outlines the origins of the formation of the goddess cult, from the earliest period of Indian civilization to the Purāṇas, and then introduces the key ideas of the goddess myth in the Devīmāhātmya, where, for the first time in the spiritual history of India, a goddess is defined as the Supreme Reality, who reconciles all opposites within herself. The interpretation of the most significant segments of the goddess myth is built on the basis of an analysis of the changes in metaphysics, specifically the transition from the pre-Tantric dualistic metaphysical system to the non-dualistic one in Tantra. This is followed by an outline of the two branches of Śāktism that were formed out of the two seemingly incompatible poles of the identity of the Supreme Goddess: on the one hand, as a benevolent mother and obedient wife, and on the other as a fierce, ruthless and independent female, which is discussed in more detail in the last chapter through a case study of two goddesses, Lakṣmī and Kālī.
{"title":"Two Faces of the Hindu Great Goddess","authors":"Nina Petek","doi":"10.4312/ars.17.1.229-249","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.229-249","url":null,"abstract":"The paper presents the multifaceted identity of the Hindu goddess Mahādevī, the dynamic feminine absolute of the religious tradition Śāktism, whose philosophical foundations have shaken several assumptions of established religious and social norms. Śāktism remains an integral part of the philosophical-religious landscape of the complex totality of Hinduism, while also stretching beyond narrow religious contexts and critically examines normative patterns of patriarchal social reality. In the first chapter, the paper outlines the origins of the formation of the goddess cult, from the earliest period of Indian civilization to the Purāṇas, and then introduces the key ideas of the goddess myth in the Devīmāhātmya, where, for the first time in the spiritual history of India, a goddess is defined as the Supreme Reality, who reconciles all opposites within herself. The interpretation of the most significant segments of the goddess myth is built on the basis of an analysis of the changes in metaphysics, specifically the transition from the pre-Tantric dualistic metaphysical system to the non-dualistic one in Tantra. This is followed by an outline of the two branches of Śāktism that were formed out of the two seemingly incompatible poles of the identity of the Supreme Goddess: on the one hand, as a benevolent mother and obedient wife, and on the other as a fierce, ruthless and independent female, which is discussed in more detail in the last chapter through a case study of two goddesses, Lakṣmī and Kālī.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"27 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130601276","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-06DOI: 10.4312/ars.17.1.287-290
Lucija Lunder
Stephen J. Pyne, rojen leta 1949, je zaslužni profesor arizonske državne univerze v pokoju, specializiran za zgodovino okolja, natančneje za zgodovino ognja in požarov. Z 18. letom je postal član prostovoljne gasilske ekipe, kar ga je vodilo k znanstvenemu raziskovanju ognja. Danes velja za vodilnega strokovnjaka na dotičnem področju, k problematiki pa pristopa tako z naravoslovnega kot s humanističnega vidika. Izdal je mnogo knjig o zgodovini ognja in požarov po različnih delih sveta (npr. v Ameriki, Avstraliji, Evropi in Kanadi), v knjigi Ogenj. Narava in kultura, izdani leta 2012, pa se raziskovanja tematike loti pregledno in splošno, s poudarkom na antropološki dimenziji ognja. Delo je v slovenščino prevedel Marko Kržan, izdano je bilo leta 2021, spremno študijo pa je prispeval Bojan Baskar.
{"title":"Stephen J. Pyne, Ogenj: Narava in kultura","authors":"Lucija Lunder","doi":"10.4312/ars.17.1.287-290","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.287-290","url":null,"abstract":"Stephen J. Pyne, rojen leta 1949, je zaslužni profesor arizonske državne univerze v pokoju, specializiran za zgodovino okolja, natančneje za zgodovino ognja in požarov. Z 18. letom je postal član prostovoljne gasilske ekipe, kar ga je vodilo k znanstvenemu raziskovanju ognja. Danes velja za vodilnega strokovnjaka na dotičnem področju, k problematiki pa pristopa tako z naravoslovnega kot s humanističnega vidika. Izdal je mnogo knjig o zgodovini ognja in požarov po različnih delih sveta (npr. v Ameriki, Avstraliji, Evropi in Kanadi), v knjigi Ogenj. Narava in kultura, izdani leta 2012, pa se raziskovanja tematike loti pregledno in splošno, s poudarkom na antropološki dimenziji ognja. Delo je v slovenščino prevedel Marko Kržan, izdano je bilo leta 2021, spremno študijo pa je prispeval Bojan Baskar.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129180909","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-06DOI: 10.4312/ars.17.1.139-154
Adriana Mezeg
Zaradi izboljšanja strojnih prevajalnikov v zadnjih letih se pogosto sprašujemo, ali bi ta orodja nekoč lahko nadomestila človeškega prevajalca. V članku predstavimo rezultate ankete o uporabi strojnih prevajalnikov med študenti francoščine ljubljanskega Oddelka za prevajalstvo, nato pa se posvetimo analizi napak v prevodih štirih besedil iz francoščine v slovenščino, ki smo jih pridobili z Google Prevajalnikom in DeepLom. Analiza je pokazala, da je DeepL nekoliko boljši od Google Prevajalnika, ki se je z leti sicer izboljšal, vendar kakovost strojnega prevoda iz francoščine v slovenščino še vedno ni na ravni človeškega, pri čemer izstopajo leksikalne napake pred slovničnimi in slogovnimi napakami. Večina študentov si pri prevajanju iz francoščine v slovenščino pomaga s prevajalniki in meni, da so zaradi tega njihovi prevodi boljši, obenem pa ne vedo, ali imajo dovolj znanja za njihovo popravljanje. Zato ni dovolj, da študente naučimo zgolj to, da bodo sami znali odlično prevajati, temveč se moramo pri njihovem izobraževanju osredotočiti tudi na razvoj kompetenc za popravljanje strojnih prevodov, saj obstaja velika verjetnost, da bodo prevajalci v prihodnosti večinoma postali popravljalci strojnih prevodov.
{"title":"Ali sploh še potrebujemo prevajalce?","authors":"Adriana Mezeg","doi":"10.4312/ars.17.1.139-154","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.139-154","url":null,"abstract":"Zaradi izboljšanja strojnih prevajalnikov v zadnjih letih se pogosto sprašujemo, ali bi ta orodja nekoč lahko nadomestila človeškega prevajalca. V članku predstavimo rezultate ankete o uporabi strojnih prevajalnikov med študenti francoščine ljubljanskega Oddelka za prevajalstvo, nato pa se posvetimo analizi napak v prevodih štirih besedil iz francoščine v slovenščino, ki smo jih pridobili z Google Prevajalnikom in DeepLom. Analiza je pokazala, da je DeepL nekoliko boljši od Google Prevajalnika, ki se je z leti sicer izboljšal, vendar kakovost strojnega prevoda iz francoščine v slovenščino še vedno ni na ravni človeškega, pri čemer izstopajo leksikalne napake pred slovničnimi in slogovnimi napakami. Večina študentov si pri prevajanju iz francoščine v slovenščino pomaga s prevajalniki in meni, da so zaradi tega njihovi prevodi boljši, obenem pa ne vedo, ali imajo dovolj znanja za njihovo popravljanje. Zato ni dovolj, da študente naučimo zgolj to, da bodo sami znali odlično prevajati, temveč se moramo pri njihovem izobraževanju osredotočiti tudi na razvoj kompetenc za popravljanje strojnih prevodov, saj obstaja velika verjetnost, da bodo prevajalci v prihodnosti večinoma postali popravljalci strojnih prevodov.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"26 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114319194","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
This article offers an overview of the visibility of smaller literatures in two prominent British literary translation awards: the Oxford-Weidenfeld Prize and the Warwick Prize for Women in Translation. In contextualizing this exploratory study through a brief recapitulation of the concept of smaller literatures within broader notions of world literature, attention is also paid to the increasing popularity of scholarship on translation prizes, before the British literary translation scene is presented and summarized. After outlining the form, scope, and stated aims of the two prizes, the methodology of the study is introduced, together with any possible limitations. Subsequently, and adopting a literature-based approach, the relevant websites for both awards are scrutinized to obtain the necessary data. This is then analysed and discussed, with the aim of ascertaining the extent to which smaller literatures can be said to be present in the two prizes. Finally, some preliminary conclusions and suggestions for further research on the subject are outlined.
{"title":"Exploring the presence of smaller literatures in two British prizes for literary translation","authors":"Antony Hoyte-West","doi":"10.4312/ars.17.1.77-92","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.77-92","url":null,"abstract":"This article offers an overview of the visibility of smaller literatures in two prominent British literary translation awards: the Oxford-Weidenfeld Prize and the Warwick Prize for Women in Translation. In contextualizing this exploratory study through a brief recapitulation of the concept of smaller literatures within broader notions of world literature, attention is also paid to the increasing popularity of scholarship on translation prizes, before the British literary translation scene is presented and summarized. After outlining the form, scope, and stated aims of the two prizes, the methodology of the study is introduced, together with any possible limitations. Subsequently, and adopting a literature-based approach, the relevant websites for both awards are scrutinized to obtain the necessary data. This is then analysed and discussed, with the aim of ascertaining the extent to which smaller literatures can be said to be present in the two prizes. Finally, some preliminary conclusions and suggestions for further research on the subject are outlined.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116160110","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-06DOI: 10.4312/ars.17.1.183-197
A. Montes
In diesem Artikel soll das feministische Übersetzen als Translationskonzeption dargestellt werden, deren Ziel es ist, im Translationsprozess durch bestimmte feministische Übersetzungsverfahren offen Widerstand gegen patriarchialische Strukturen zu leisten sowie gegen Geschlechter-Asymmetrien vorzugehen. Die Thematik der sexuellen Gewalt an Frauen ist ein Thema, das auch in der deutschen Literatur aufgegriffen wird. Am Beispiel der Kurzgeschichte Volksfest von Ferdinand von Schirach (2010) und deren Übersetzung ins Spanische soll gezeigt werden, wie feministisches Übersetzen sogenannte ‘neutrale und objektive’ Übersetzungsverfahren in Frage stellt, bei denen am Ausgangstext nur die linguistisch obligatorischen Veränderungen vorgenommen wurden. Dieser Artikel geht auch auf die literarische Translator:innenausbildung ein, denn Studierende sollten dafür sensibilisiert werden, dass gerade feministische Themen wie sexuelle Gewalt eine besondere translatorische Annäherung bedürfen, wobei der Ansatz des feministischen Übersetzens die ideale Grundlage dafür bildet. Es wird dafür plädiert, dass gerade bei literarischen Texten, die als Thema sexuelle/sexualisierte Gewalt an Frauen haben, das feministische Übersetzungsverfahren als Translationskonzeption angewendet werden sollte. Deswegen sollten literarische Texte mit dieser Thematik, die bereits übersetzt sind, einer Neuübersetzung mit feministischen Übersetzungskriterien unterzogen werden. Gerade auch im Hinblck auf die literarische Übersetzerausbildung sollten die Studierenden dafür sensibilisiert werden, dass gerade Themen wie sexuelle/sexualisierte Gewalt eine besondere translatorische Annäherung bedürfen, wobei der Ansatz des feministischen Übersetzens die ideale Grundlage für eine tolertante, frauensensible und -gerechte literarische Zieltextproduktion darstellt.
本文希望在上述文章中把女权主义翻译成一个传输方案，其目的是公开反抗某些女权主义翻译程序所带来的控制性别的不对称。关于对妇女进行性暴力的问题，德国文学把这些问题加以讨论。例如2010年费迪南德·什拉赫的经济学家短期论文(cridinand von shirach)以及这部译本的西班牙语翻译，都旨在说明女权主义者对所谓的“中立而客观”的翻译过程的质疑。这篇文章针对的是文学作品:室内教育，因为要让学生们认识到，性暴力等女权主义的问题需要采取特殊的媒介关系，而女权主义翻译员是实现这一目标的理想基础。它主张，尤其在涉及对妇女的性/性暴力的文学文本中，使用女权翻译技术作为介质。这就是为什么已经在翻译这些问题的文学文本需要重新翻译员的原因。现在包括Hinblck文学übersetzerausbildung应该培养学生的认识,在一些诸如性暴力/ sexualisierte特殊translatorische与需要,同时采用女权主义übersetzens理想基础tolertante、frauensensible -gerechte文学Zieltextproduktion构成.
{"title":"Feministisches Handeln in der literarischen Übersetzung sexueller Gewalt","authors":"A. Montes","doi":"10.4312/ars.17.1.183-197","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.17.1.183-197","url":null,"abstract":"In diesem Artikel soll das feministische Übersetzen als Translationskonzeption dargestellt werden, deren Ziel es ist, im Translationsprozess durch bestimmte feministische Übersetzungsverfahren offen Widerstand gegen patriarchialische Strukturen zu leisten sowie gegen Geschlechter-Asymmetrien vorzugehen. Die Thematik der sexuellen Gewalt an Frauen ist ein Thema, das auch in der deutschen Literatur aufgegriffen wird. Am Beispiel der Kurzgeschichte Volksfest von Ferdinand von Schirach (2010) und deren Übersetzung ins Spanische soll gezeigt werden, wie feministisches Übersetzen sogenannte ‘neutrale und objektive’ Übersetzungsverfahren in Frage stellt, bei denen am Ausgangstext nur die linguistisch obligatorischen Veränderungen vorgenommen wurden. Dieser Artikel geht auch auf die literarische Translator:innenausbildung ein, denn Studierende sollten dafür sensibilisiert werden, dass gerade feministische Themen wie sexuelle Gewalt eine besondere translatorische Annäherung bedürfen, wobei der Ansatz des feministischen Übersetzens die ideale Grundlage dafür bildet.\u0000Es wird dafür plädiert, dass gerade bei literarischen Texten, die als Thema sexuelle/sexualisierte Gewalt an Frauen haben, das feministische Übersetzungsverfahren als Translationskonzeption angewendet werden sollte. Deswegen sollten literarische Texte mit dieser Thematik, die bereits übersetzt sind, einer Neuübersetzung mit feministischen Übersetzungskriterien unterzogen werden.\u0000Gerade auch im Hinblck auf die literarische Übersetzerausbildung sollten die Studierenden dafür sensibilisiert werden, dass gerade Themen wie sexuelle/sexualisierte Gewalt eine besondere translatorische Annäherung bedürfen, wobei der Ansatz des feministischen Übersetzens die ideale Grundlage für eine tolertante, frauensensible und -gerechte literarische Zieltextproduktion darstellt.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"90 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128634253","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-29DOI: 10.4312/ars.16.2.179-210
Nina Petek, Jan Ciglenečki
Članek predstavi nekatere vidike sodobnega puščavništva v budizmu vajrayāna v samotni dolini Zangskar na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje, kjer se neprekinjeno ohranja že vse od 11. stoletja dalje, ko je tamkajšnje kraje obiskal legendarni budistični mojster Naropa. Kratkemu zgodovinskemu orisu prihoda budizma v Ladakh sledi osvetlitev začetkov tradicije budističnih puščavnikov, tj. jogijev in jogini (yogi, yoginī), iz katere se je pozneje formirala šola drukpa kagyu. V nadaljevanju prikaže okoliščine ustalitve njene južne butanske veje (lho ‘brug) v Zangskarju, k čemur je prispeval zlasti zangskarški mojster Ngawang Tsering iz 17. stoletja, ki mu pripisujejo tudi zasluge za ustanovitev nekaterih meniških institucij butanske veje na tem območju. Na osnovi izsledkov, pridobljenih tekom našega terenskega dela v dolini, prispevek predstavi pomen štirih meniških institucij (Bardan, Dzongkhul, Sani in Stagrimo) za tradicijo puščavništva danes, hkrati pa oriše tudi vlogo jogijev in jogini v lokalnih skupnostih. Ti še danes sledijo zgledu Milarepe, prvega puščavnika, ki je poleg bivanja v samoti negoval tudi vezi z družbo in s tem uresničeval vrhovni budistični etični ideal sočutja.
{"title":"Budizem v himalajskih puščavah","authors":"Nina Petek, Jan Ciglenečki","doi":"10.4312/ars.16.2.179-210","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/ars.16.2.179-210","url":null,"abstract":"Članek predstavi nekatere vidike sodobnega puščavništva v budizmu vajrayāna v samotni dolini Zangskar na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje, kjer se neprekinjeno ohranja že vse od 11. stoletja dalje, ko je tamkajšnje kraje obiskal legendarni budistični mojster Naropa. Kratkemu zgodovinskemu orisu prihoda budizma v Ladakh sledi osvetlitev začetkov tradicije budističnih puščavnikov, tj. jogijev in jogini (yogi, yoginī), iz katere se je pozneje formirala šola drukpa kagyu. V nadaljevanju prikaže okoliščine ustalitve njene južne butanske veje (lho ‘brug) v Zangskarju, k čemur je prispeval zlasti zangskarški mojster Ngawang Tsering iz 17. stoletja, ki mu pripisujejo tudi zasluge za ustanovitev nekaterih meniških institucij butanske veje na tem območju. Na osnovi izsledkov, pridobljenih tekom našega terenskega dela v dolini, prispevek predstavi pomen štirih meniških institucij (Bardan, Dzongkhul, Sani in Stagrimo) za tradicijo puščavništva danes, hkrati pa oriše tudi vlogo jogijev in jogini v lokalnih skupnostih. Ti še danes sledijo zgledu Milarepe, prvega puščavnika, ki je poleg bivanja v samoti negoval tudi vezi z družbo in s tem uresničeval vrhovni budistični etični ideal sočutja.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"65 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127864942","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：