Pub Date : 2023-03-23DOI: 10.14528/snr.2023.57.2.3171
Jakob Renko, Deja Praprotnik, Ana Nastran, M. Prosen, Sabina Ličen
Uvod: Etična občutljivost je pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti etično občutljivost študentov zdravstvene nege.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 126 dodiplomskih študentov zdravstvene nege. Podatki so bili zbrani na podlagi prevedenega in prilagojenega »Vprašalnika za merjenje etične občutljivosti med študenti zdravstvene nege« (ang. Ethical Sensitivity Questionnaire for Nursing Students). Za statistično analizo so bile uporabljene naslednje metode: osnovna deskriptivna statistika ter neparametrični Mann-Whitneyjev U-test in Kruskal- Wallisov H-test.Rezultati: Rezultat notranje konsistentnosti za celoten vprašalnik je pokazal dobro stopnjo zanesljivosti (Cronbach α = 0,711). Anketirani študenti zdravstvene nege na dodiplomskem študiju so prikazali zmerno stopnjo etične občutljivosti ( = 33,50, s = 5,615). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stopnji etične občutljivosti med rednimi študenti dodiplomskega študija zdravstvene nege in študenti izrednega študija (p = 0,025).Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo možnosti za izboljšanje etične občutljivosti študentov zdravstvene nege. Na podlagi ugotovitev so potrebne nadaljnje raziskave o etični občutljivosti v povezavi z delovno otopelostjo v zdravstvenem sistemu. Smiselno bi bilo raziskati tudi dejavnike, ki vplivajo na etično občutljivost in primerjati etično občutljivost med študenti zdravstvene nege in zaposlenimi medicinskimi sestrami.
{"title":"Etična občutljivost študentov zdravstvene nege","authors":"Jakob Renko, Deja Praprotnik, Ana Nastran, M. Prosen, Sabina Ličen","doi":"10.14528/snr.2023.57.2.3171","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3171","url":null,"abstract":"Uvod: Etična občutljivost je pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti etično občutljivost študentov zdravstvene nege.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 126 dodiplomskih študentov zdravstvene nege. Podatki so bili zbrani na podlagi prevedenega in prilagojenega »Vprašalnika za merjenje etične občutljivosti med študenti zdravstvene nege« (ang. Ethical Sensitivity Questionnaire for Nursing Students). Za statistično analizo so bile uporabljene naslednje metode: osnovna deskriptivna statistika ter neparametrični Mann-Whitneyjev U-test in Kruskal- Wallisov H-test.Rezultati: Rezultat notranje konsistentnosti za celoten vprašalnik je pokazal dobro stopnjo zanesljivosti (Cronbach α = 0,711). Anketirani študenti zdravstvene nege na dodiplomskem študiju so prikazali zmerno stopnjo etične občutljivosti ( = 33,50, s = 5,615). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stopnji etične občutljivosti med rednimi študenti dodiplomskega študija zdravstvene nege in študenti izrednega študija (p = 0,025).Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo možnosti za izboljšanje etične občutljivosti študentov zdravstvene nege. Na podlagi ugotovitev so potrebne nadaljnje raziskave o etični občutljivosti v povezavi z delovno otopelostjo v zdravstvenem sistemu. Smiselno bi bilo raziskati tudi dejavnike, ki vplivajo na etično občutljivost in primerjati etično občutljivost med študenti zdravstvene nege in zaposlenimi medicinskimi sestrami.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48530754","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-03-19DOI: 10.14528/snr.2023.57.1.3160
Ana Nastran, Deja Praprotnik, Jakob Renko, Sabina Ličen, M. Prosen
Uvod: Medosebni odnos med mentorjem in mentorirancem je ključnega pomena za uspešno izpeljan proces mentoriranja in izobraževanje novega kadra na področju zdravstvene nege. Namen raziskave je bil preučiti in raziskati medosebne odnose med mentorji in mentoriranci zdravstvene nege ter ugotoviti, kateri dejavniki krojijo njihove odnose.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivno-interpretativni dizajn. Podatki na namenskem vzorcu štirih mentorjev so bili pridobljeni z individualnimi delno strukturiranimi intervjuji in na vzorcu osmih mentorirancev s pomočjo dveh fokusnih skupin. Podatki so bili zbrani v decembru 2021 in analizirani z metodo analize vsebine.Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji in mentoriranci njihov medosebni odnos dojemajo podobno. Identificirali smo skupno glavno temo »medosebni odnos mentor – mentoriranec« ter glavni podtemi »značilnosti medosebnega odnosa mentor – mentoriranec« in »dejavniki medosebnega odnosa mentor – mentoriranec«. Tako mentorji kot mentoriranci imajo skladna pričakovanja glede njihove vloge. Kot glavne dejavnike medosebnega odnosa so oboji izpostavili osebnostne lastnosti mentorja in mentoriranca, postavljanje mej v medosebnem odnosu, čas, namenjen vzpostavljanju medosebnega odnosa, ter razlike v odnosu glede na področje kliničnega usposabljanja.Diskusija in zaključek: Ugotovljeni so bili ključne značilnosti in dejavniki medosebnega odnosa med mentorjem in mentorirancem v procesu mentoriranja. Izpostavili smo ključne elemente, ki se jih morajo v procesu kliničnega usposabljanja zavedati vsi udeleženci, saj le tako lahko premostijo različne potencialne ovire in izboljšajo izkušnjo mentoriranja v kliničnem okolju.
{"title":"Medosebni odnos med mentorjem in mentorirancem v klinični praksi zdravstvene nege","authors":"Ana Nastran, Deja Praprotnik, Jakob Renko, Sabina Ličen, M. Prosen","doi":"10.14528/snr.2023.57.1.3160","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3160","url":null,"abstract":"Uvod: Medosebni odnos med mentorjem in mentorirancem je ključnega pomena za uspešno izpeljan proces mentoriranja in izobraževanje novega kadra na področju zdravstvene nege. Namen raziskave je bil preučiti in raziskati medosebne odnose med mentorji in mentoriranci zdravstvene nege ter ugotoviti, kateri dejavniki krojijo njihove odnose.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivno-interpretativni dizajn. Podatki na namenskem vzorcu štirih mentorjev so bili pridobljeni z individualnimi delno strukturiranimi intervjuji in na vzorcu osmih mentorirancev s pomočjo dveh fokusnih skupin. Podatki so bili zbrani v decembru 2021 in analizirani z metodo analize vsebine.Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji in mentoriranci njihov medosebni odnos dojemajo podobno. Identificirali smo skupno glavno temo »medosebni odnos mentor – mentoriranec« ter glavni podtemi »značilnosti medosebnega odnosa mentor – mentoriranec« in »dejavniki medosebnega odnosa mentor – mentoriranec«. Tako mentorji kot mentoriranci imajo skladna pričakovanja glede njihove vloge. Kot glavne dejavnike medosebnega odnosa so oboji izpostavili osebnostne lastnosti mentorja in mentoriranca, postavljanje mej v medosebnem odnosu, čas, namenjen vzpostavljanju medosebnega odnosa, ter razlike v odnosu glede na področje kliničnega usposabljanja.Diskusija in zaključek: Ugotovljeni so bili ključne značilnosti in dejavniki medosebnega odnosa med mentorjem in mentorirancem v procesu mentoriranja. Izpostavili smo ključne elemente, ki se jih morajo v procesu kliničnega usposabljanja zavedati vsi udeleženci, saj le tako lahko premostijo različne potencialne ovire in izboljšajo izkušnjo mentoriranja v kliničnem okolju. ","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49032718","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-03-19DOI: 10.14528/snr.2023.57.1.3155
Bine Halec, Eva Tisaj
Uvod: Hud akutni respiratorni sindrom koronavirus-2 je s svojo intenzivnostjo močno vplival na razmere in delo v enotah intenzivne terapije. Pri vse več intubiranih pacientih z akutnim respiratornim distresnim sindromom se je pokazala potreba po pronaciji (obrat na trebuh). Namen raziskave je bil preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri pronaciji in supinaciji (obrat na hrbet) pacienta ter ugotoviti najpogostejše zaplete, ki se ob tem lahko pojavijo.Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Sage in ScienceDirect ter Google Scholar. Vključene so bile raziskave od januarja 2020 do decembra 2021. Izvedena je bila vsebinska analiza raziskav.Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 993 člankov. Dodanih je bilo še deset člankov, najdenih s prostoročnim iskanjem v Google Scholar. Izmed 1.003 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih osem člankov. Izpostavljena so bila tri glavna vsebinska področja: (1) vloga izvajalcev zdravstvene nege pred pronacijo intubiranega pacienta; (2) vloga izvajalcev zdravstvene nege med pronacijo intubiranega pacienta in (3) vloga izvajalcev zdravstvene nege pri supinaciji intubiranega pacienta.Diskusija in zaključek: Pronacija in supinacija intubiranega pacienta predstavljata velik izziv za celoten zdravstveni tim, ki je v času epidemije okrnjen tako številčno kot tudi glede na stopnjo usposobljenosti. Izvajalec zdravstvene nege mora ob teh intervencijah zagotoviti hemodinamsko stabilnost, pravilno pozicioniranje pacienta, preprečiti ekstubacijo in izpade različnih katetrov, zaščititi kožo in vseskozi izvajati potrebne aktivnosti zdravstvene nege.
{"title":"Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri pronaciji in supinaciji intubiranega pacienta s hudim akutnim respiratornim sindromom koronavirus-2","authors":"Bine Halec, Eva Tisaj","doi":"10.14528/snr.2023.57.1.3155","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3155","url":null,"abstract":"Uvod: Hud akutni respiratorni sindrom koronavirus-2 je s svojo intenzivnostjo močno vplival na razmere in delo v enotah intenzivne terapije. Pri vse več intubiranih pacientih z akutnim respiratornim distresnim sindromom se je pokazala potreba po pronaciji (obrat na trebuh). Namen raziskave je bil preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri pronaciji in supinaciji (obrat na hrbet) pacienta ter ugotoviti najpogostejše zaplete, ki se ob tem lahko pojavijo.Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Sage in ScienceDirect ter Google Scholar. Vključene so bile raziskave od januarja 2020 do decembra 2021. Izvedena je bila vsebinska analiza raziskav.Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 993 člankov. Dodanih je bilo še deset člankov, najdenih s prostoročnim iskanjem v Google Scholar. Izmed 1.003 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih osem člankov. Izpostavljena so bila tri glavna vsebinska področja: (1) vloga izvajalcev zdravstvene nege pred pronacijo intubiranega pacienta; (2) vloga izvajalcev zdravstvene nege med pronacijo intubiranega pacienta in (3) vloga izvajalcev zdravstvene nege pri supinaciji intubiranega pacienta.Diskusija in zaključek: Pronacija in supinacija intubiranega pacienta predstavljata velik izziv za celoten zdravstveni tim, ki je v času epidemije okrnjen tako številčno kot tudi glede na stopnjo usposobljenosti. Izvajalec zdravstvene nege mora ob teh intervencijah zagotoviti hemodinamsko stabilnost, pravilno pozicioniranje pacienta, preprečiti ekstubacijo in izpade različnih katetrov, zaščititi kožo in vseskozi izvajati potrebne aktivnosti zdravstvene nege.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48659259","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-03-19DOI: 10.14528/snr.2023.57.1.3095
Darjan Kodele, Melita Peršolja
Uvod: Vodenje je proces, ki se nanaša na zmožnost vplivati na zaposlene, jih usmerjati in motivirati. Namen članka je bil raziskati povezavo med kakovostjo zdravstvene nege z vodenjem in lastnostmi vodje tima zdravstvene nege.Metode: Uporabljena je bila opisna metoda dela, s katero je bil med 2018 in 2020 izveden sistematični pregled literature po bazah podatkov Medline, CINAHL, Cochrane Library in PubMed. Iskalna strategija je sledila protokolu PICO. Iskalni pojmi so bili: leader, leadership, leaders competencies, quality indicators, health care, nursing leadership, patient outcomes, personnel management, outcome assesment, patient satisfaction.Rezultati: Identificiranih je bilo 462 zadetkov, med katerimi je bilo za analizo izbranih 20 prispevkov, objavljenih med letoma 2010 in 2020. Deset raziskav je bilo sistematičnih pregledov literature, devet kvantitativno presečnih ter ena eksperimentalna raziskava. Prispevki so bili kritično ovrednoteni z orodji JBI. V analizi je bilo identificiranih 163 kod, ki so bile združene v šest kategorij: slogi vodenja v zdravstvu; lastnosti dobrega vodje v zdravstvu; učinkovitost zdravstvenega tima, dejavniki, ki vplivajo na kakovost zdravstvene nege; izidi zdravstvene nege; izidi negativnega delovnega okolja.Diskusija in zaključek: V kliničnem okolju je najpogosteje omenjen in priporočen transformacijski slog vodenja, v katerem ima vodja posluh za zaposlene, vodenje je usmerjeno v odnose. Med zaposlenimi se ustvarja klima zaupanja, ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in posledično pozitivno tudi na kakovost zdravstvene nege.
{"title":"Povezava lastnosti vodje in vodenja s kakovostjo storitev v zdravstveni negi","authors":"Darjan Kodele, Melita Peršolja","doi":"10.14528/snr.2023.57.1.3095","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3095","url":null,"abstract":"Uvod: Vodenje je proces, ki se nanaša na zmožnost vplivati na zaposlene, jih usmerjati in motivirati. Namen članka je bil raziskati povezavo med kakovostjo zdravstvene nege z vodenjem in lastnostmi vodje tima zdravstvene nege.Metode: Uporabljena je bila opisna metoda dela, s katero je bil med 2018 in 2020 izveden sistematični pregled literature po bazah podatkov Medline, CINAHL, Cochrane Library in PubMed. Iskalna strategija je sledila protokolu PICO. Iskalni pojmi so bili: leader, leadership, leaders competencies, quality indicators, health care, nursing leadership, patient outcomes, personnel management, outcome assesment, patient satisfaction.Rezultati: Identificiranih je bilo 462 zadetkov, med katerimi je bilo za analizo izbranih 20 prispevkov, objavljenih med letoma 2010 in 2020. Deset raziskav je bilo sistematičnih pregledov literature, devet kvantitativno presečnih ter ena eksperimentalna raziskava. Prispevki so bili kritično ovrednoteni z orodji JBI. V analizi je bilo identificiranih 163 kod, ki so bile združene v šest kategorij: slogi vodenja v zdravstvu; lastnosti dobrega vodje v zdravstvu; učinkovitost zdravstvenega tima, dejavniki, ki vplivajo na kakovost zdravstvene nege; izidi zdravstvene nege; izidi negativnega delovnega okolja.Diskusija in zaključek: V kliničnem okolju je najpogosteje omenjen in priporočen transformacijski slog vodenja, v katerem ima vodja posluh za zaposlene, vodenje je usmerjeno v odnose. Med zaposlenimi se ustvarja klima zaupanja, ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in posledično pozitivno tudi na kakovost zdravstvene nege.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46066719","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-03-19DOI: 10.14528/snr.2023.57.1.3111
Ana Plahuta, Sanja Skrt, Julija Jazbec, Sabina Ličen
Uvod: Medicinske sestre predstavljajo rizični del prebivalstva, saj se neposredno srečujejo s telesnimi tekočinami pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelimi z AIDS-om. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je profesionalni in afektivni odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om.Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen v slovenščino preveden vprašalnik Lestvica odnosa do obolelih z AIDS-om (Cronbach α = 0,732). Sodelovalo je 164 zaposlenih v zdravstveni negi iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Zbiranje podatkov je potekalo s spletnim vprašalnikom od novembra 2020 do januarja 2021. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Upoštevana je bila stopnja statistične značilnosti (p < 0,05).Rezultati: Zaposleni v zdravstveni negi izražajo pozitiven profesionalni in afektivni odnos do pacientov okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om. Pozitivnejši odnos izražajo moški, zaposleni z visokošolsko izobrazbo ali magisterijem in zaposleni z delovno dobo od pet do petnajst let. Pri omenjenih spremenljivkah razlike v odnosih niso bile statistično značilne (p > 0,05).Diskusija in zaključek: Iz rezultatov raziskav povzemamo, da medicinske sestre v Sloveniji ne izražajo izrazito pozitivnega ali negativnega odnosa do oseb, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om, in so jim pripravljene nuditi holistično zdravstveno nego. V prihodnje bi si želeli raziskovanje osrediniti v merjenje splošnega znanja o HIV/AIDS-u med zaposlenimi in ugotoviti, koliko vpliva znanje na odnos zaposlenih do obolelih.
{"title":"Odnos in pripravljenost zaposlenih v zdravstveni negi za oskrbo pacientov s HIV/AIDS-om","authors":"Ana Plahuta, Sanja Skrt, Julija Jazbec, Sabina Ličen","doi":"10.14528/snr.2023.57.1.3111","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3111","url":null,"abstract":"Uvod: Medicinske sestre predstavljajo rizični del prebivalstva, saj se neposredno srečujejo s telesnimi tekočinami pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelimi z AIDS-om. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je profesionalni in afektivni odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om.Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen v slovenščino preveden vprašalnik Lestvica odnosa do obolelih z AIDS-om (Cronbach α = 0,732). Sodelovalo je 164 zaposlenih v zdravstveni negi iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Zbiranje podatkov je potekalo s spletnim vprašalnikom od novembra 2020 do januarja 2021. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Upoštevana je bila stopnja statistične značilnosti (p < 0,05).Rezultati: Zaposleni v zdravstveni negi izražajo pozitiven profesionalni in afektivni odnos do pacientov okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om. Pozitivnejši odnos izražajo moški, zaposleni z visokošolsko izobrazbo ali magisterijem in zaposleni z delovno dobo od pet do petnajst let. Pri omenjenih spremenljivkah razlike v odnosih niso bile statistično značilne (p > 0,05).Diskusija in zaključek: Iz rezultatov raziskav povzemamo, da medicinske sestre v Sloveniji ne izražajo izrazito pozitivnega ali negativnega odnosa do oseb, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om, in so jim pripravljene nuditi holistično zdravstveno nego. V prihodnje bi si želeli raziskovanje osrediniti v merjenje splošnega znanja o HIV/AIDS-u med zaposlenimi in ugotoviti, koliko vpliva znanje na odnos zaposlenih do obolelih.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42736917","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-03-19DOI: 10.14528/snr.2023.57.1.3173
Mateja Bahun, Helena Jeriček Klanšček
Uvod: Stiske zaradi zdravstvene nege, ki ostaja zaradi različnih razlogov neizvedena, so pri medicinskih sestrah pogosto spregledane in neprepoznane. Namen integrativnega pregleda literature je pregledati najnovejše raziskave, ki opisujejo, kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester.Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature, izveden v skladu s PRISMA smernicami v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Wiley, COBISS.SI in Google Učenjak. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Zadetke smo razvrstili glede na raven dokazov. Uporabili smo tematsko analizo vsebine.Rezultati: Skupaj je bilo identificiranih 175 in v končno analizo vključenih 11 virov. Identificirano je bilo 96 kod združenih v 4 kategorije: (1) Telesno, duševno in čustveno počutje, (2) Moralno etične dileme, (3) Sprejemanje odločitev pri delu – prilagajanje, (4) Poklicne in osebne vrednote.Diskusija in zaključek: Neizvedena zdravstvena nega je za medicinske sestre pomemben izvor stisk in stresa, saj zaradi neizvajanja vseh potrebnih aktivnosti v zdravstveni negi prihajajo v neskladje s svojimi osebnimi in poklicnimi vrednotami. Naši rezultati dodajajo vsebinski kontekst in boljše razumevanje posledic neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah. Vsakodnevno odločanje, katere aktivnosti bo potrebno izpustiti, vpliva ne samo na slabše počutje, nezadovoljstvo in izgorelost, ampak celo na zapuščanje delovnih mest in poklica.
{"title":"Doživljanje neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah","authors":"Mateja Bahun, Helena Jeriček Klanšček","doi":"10.14528/snr.2023.57.1.3173","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3173","url":null,"abstract":"Uvod: Stiske zaradi zdravstvene nege, ki ostaja zaradi različnih razlogov neizvedena, so pri medicinskih sestrah pogosto spregledane in neprepoznane. Namen integrativnega pregleda literature je pregledati najnovejše raziskave, ki opisujejo, kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester.Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature, izveden v skladu s PRISMA smernicami v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Wiley, COBISS.SI in Google Učenjak. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Zadetke smo razvrstili glede na raven dokazov. Uporabili smo tematsko analizo vsebine.Rezultati: Skupaj je bilo identificiranih 175 in v končno analizo vključenih 11 virov. Identificirano je bilo 96 kod združenih v 4 kategorije: (1) Telesno, duševno in čustveno počutje, (2) Moralno etične dileme, (3) Sprejemanje odločitev pri delu – prilagajanje, (4) Poklicne in osebne vrednote.Diskusija in zaključek: Neizvedena zdravstvena nega je za medicinske sestre pomemben izvor stisk in stresa, saj zaradi neizvajanja vseh potrebnih aktivnosti v zdravstveni negi prihajajo v neskladje s svojimi osebnimi in poklicnimi vrednotami. Naši rezultati dodajajo vsebinski kontekst in boljše razumevanje posledic neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah. Vsakodnevno odločanje, katere aktivnosti bo potrebno izpustiti, vpliva ne samo na slabše počutje, nezadovoljstvo in izgorelost, ampak celo na zapuščanje delovnih mest in poklica.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42337522","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-03-19DOI: 10.14528/snr.2023.57.1.3223
A. Halkoaho, Nina Smolander, M. Caples, A. Dante, C. Petrucci, Marija Milavec Kapun
{"title":"Genomics-informed nursing","authors":"A. Halkoaho, Nina Smolander, M. Caples, A. Dante, C. Petrucci, Marija Milavec Kapun","doi":"10.14528/snr.2023.57.1.3223","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3223","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41997879","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine.Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize.Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov.Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.
{"title":"Izkušnje kronično obolelih pacientov s telemedicinsko obravnavo v ambulantah družinske medicine","authors":"Katja Prevodnik, Simona Hvalič-Touzery, Vesna Dolničar, Jelka Zaletel, Jerneja Laznik, Andraž Petrovčič","doi":"10.14528/snr.2022.56.4.3150","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3150","url":null,"abstract":"Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine.Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize.Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov.Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42108921","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-17DOI: 10.14528/snr.2022.56.4.3196
G. Haugan
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3196 Spiritual-existential questions are defined as the fundamental questions of human life, e.g., what makes life worth living and how to cope with the finality of life. Difficulties in finding answers to such questions can result in existential suffering and distress (Grech & Marks, 2017). The European Association for Palliative Care (EAPC, 2022) defines spirituality as “the dynamic dimension of human life that relates to the way persons (individual and community) experience, express and/or seek meaning, purpose and transcendence, and the way they connect to the moment, to self, to others, to nature, to the significant and/or the sacred”. Accordingly, in the face of life-changing events (such as birth, trauma, ill health, loss, high age, serious illness) or sadness, spiritual care acknowledges and responds to the human spirit. It may include the need for meaning, for self-worth, for self-expression, for faith support, perhaps for rites, prayers or sacraments, or simply the need for an empathetic listener. Therefore, spiritual care begins with encouraging human contact through compassionate relationships and moves in the direction of what is needed (McSherry et al., 2020). Nursing is based on a holistic understanding of human health which includes a physical, mental, social, and spiritual/existential dimension. Controlled by the brain, these different dimensions are in constant interaction and form an integrated whole of physical, mental, social, and spiritual/existential aspects (Seligman 2006, 2012). Accordingly, patients are unique and indivisible physical-psycho-socialspiritual entities in which the body, soul and spirit are integrated and constantly interact with each other. That is, human experiences, expectations, thoughts, and feelings are at the same time spiritual, emotional and physiological states or biochemical conditions in the body that affect the body and thereby also the entire person (Pace-Schotta, et al., 2019). Research shows that most diseases, ailments and suffering develop through interactions)between the spirit, the soul (the mind; our thoughts, feelings and experiences) and the body. Patients' emotions are biochemical bodily realities. Candace Pert (1999), an internationally renowned scholar in the field of stress, shows that the brain communicates with the immune system using "messenger cells", i.e., neuropeptides or transmitters. What is more, all our immune cells are immediately informed of how the brain interprets emotions (e.g., fear, anger, sadness). Several studies show that the count of a certain type of white blood cells termed “natural killer cells” increases during cognitive therapy and different methods of relaxation and visualisation (Haugan, 2021). This process has been described as "bits of the brain floating around the body" (Pert 1999). As explained by Haugan (2021), our emotions and thoughts "float around the body" in the form of protein molecules (peptides) throug
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3196精神存在问题被定义为人类生活的基本问题，例如，什么使生命值得活下去，如何应对生命的终结。很难找到这些问题的答案会导致存在的痛苦和痛苦(Grech & Marks, 2017)。欧洲姑息治疗协会(EAPC, 2022)将灵性定义为“人类生命的动态维度，它与人(个人和社区)体验、表达和/或寻求意义、目的和超越的方式有关，以及他们与当下、自我、他人、自然、重要和/或神圣的联系方式”。因此，面对改变生活的事件(如出生、创伤、健康欠佳、失去亲人、高龄、重病)或悲伤，精神关怀承认并回应人的精神。它可能包括对意义的需要，对自我价值的需要，对自我表达的需要，对信仰支持的需要，也许是对仪式、祈祷或圣礼的需要，或者只是对一个移情的倾听者的需要。因此，精神关怀始于通过富有同情心的关系鼓励人与人之间的接触，并朝着需要的方向发展(McSherry et al.， 2020)。护理是基于对人类健康的整体理解，包括身体、心理、社会和精神/存在维度。在大脑的控制下，这些不同的维度不断相互作用，形成了身体、心理、社会和精神/存在方面的整体(Seligman 2006, 2012)。因此，患者是独特的、不可分割的身体-心理-社会精神实体，身体、灵魂和精神是一体的，并不断相互作用。也就是说，人类的经历、期望、思想和感受同时是身体中的精神、情感和生理状态或生化状态，它们影响着身体，从而也影响着整个人(Pace-Schotta, et al.， 2019)。研究表明，大多数疾病、病痛和痛苦都是通过精神、灵魂(思想;我们的思想、感觉和经历)和身体。病人的情绪是生理上的现实。国际应激领域知名学者Candace Pert(1999)认为，大脑通过“信使细胞”，即神经肽或递质与免疫系统进行沟通。更重要的是，我们所有的免疫细胞都能立即得知大脑是如何解释情绪的(例如，恐惧、愤怒、悲伤)。几项研究表明，在认知治疗和不同的放松和可视化方法期间，被称为“自然杀伤细胞”的某种类型的白细胞的计数会增加(Haugan, 2021)。这个过程被描述为“大脑的碎片漂浮在身体周围”(Pert 1999)。正如Haugan(2021)所解释的那样，我们的情绪和思想以蛋白质分子(多肽)的形式通过无数的生化和生理过程“漂浮在身体周围”。因此，积极的态度和乐观的期望不仅仅是情绪的变化，而是实际的生物学事实，乐观对人类健康有显著的有利影响(Seligman, 2006;2012;凯斯2002;2007;2014)。最近的研究还表明，对生活意义的感知不仅对维持心理和情感健康至关重要，而且对维持身体和功能健康也至关重要(Haugan 2014a, b;Mwilambwe-Tshilobo et al.， 2019)。其中一项探索人类整体存在的研究表明，对意义和孤独的感知对老年人的大脑功能有直接影响(Mwilambwe-Tshilobo等人，2019)，从而提高了我们对意义和孤独现象的认识。在通过情感和经验运作的同时，这些现象也代表了发生在人类大脑内在网络中的物理状态(同上)。适应个人需要和情况的促进健康的干预措施，社论/Uvodnik
{"title":"Spiritual and existential care in nursing homes","authors":"G. Haugan","doi":"10.14528/snr.2022.56.4.3196","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3196","url":null,"abstract":"https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3196 Spiritual-existential questions are defined as the fundamental questions of human life, e.g., what makes life worth living and how to cope with the finality of life. Difficulties in finding answers to such questions can result in existential suffering and distress (Grech & Marks, 2017). The European Association for Palliative Care (EAPC, 2022) defines spirituality as “the dynamic dimension of human life that relates to the way persons (individual and community) experience, express and/or seek meaning, purpose and transcendence, and the way they connect to the moment, to self, to others, to nature, to the significant and/or the sacred”. Accordingly, in the face of life-changing events (such as birth, trauma, ill health, loss, high age, serious illness) or sadness, spiritual care acknowledges and responds to the human spirit. It may include the need for meaning, for self-worth, for self-expression, for faith support, perhaps for rites, prayers or sacraments, or simply the need for an empathetic listener. Therefore, spiritual care begins with encouraging human contact through compassionate relationships and moves in the direction of what is needed (McSherry et al., 2020). Nursing is based on a holistic understanding of human health which includes a physical, mental, social, and spiritual/existential dimension. Controlled by the brain, these different dimensions are in constant interaction and form an integrated whole of physical, mental, social, and spiritual/existential aspects (Seligman 2006, 2012). Accordingly, patients are unique and indivisible physical-psycho-socialspiritual entities in which the body, soul and spirit are integrated and constantly interact with each other. That is, human experiences, expectations, thoughts, and feelings are at the same time spiritual, emotional and physiological states or biochemical conditions in the body that affect the body and thereby also the entire person (Pace-Schotta, et al., 2019). Research shows that most diseases, ailments and suffering develop through interactions)between the spirit, the soul (the mind; our thoughts, feelings and experiences) and the body. Patients' emotions are biochemical bodily realities. Candace Pert (1999), an internationally renowned scholar in the field of stress, shows that the brain communicates with the immune system using \"messenger cells\", i.e., neuropeptides or transmitters. What is more, all our immune cells are immediately informed of how the brain interprets emotions (e.g., fear, anger, sadness). Several studies show that the count of a certain type of white blood cells termed “natural killer cells” increases during cognitive therapy and different methods of relaxation and visualisation (Haugan, 2021). This process has been described as \"bits of the brain floating around the body\" (Pert 1999). As explained by Haugan (2021), our emotions and thoughts \"float around the body\" in the form of protein molecules (peptides) throug","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43234064","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：