Obzornik zdravstvene nege最新文献

{"title":"Telesna aktivnost med nosečnostjo in pojavnost carskega reza","authors":"Urška Špegel, Vida Gönc, Rosemarie Franc, Nataša Mlinar Reljić","doi":"10.14528/snr.2023.57.3.3228","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.3.3228","url":null,"abstract":"Uvod: Število carskih rezov pri nas in v svetu narašča. Zapleti pri carskem rezu so pogostejši kot pri vaginalnih orodih. Telesna aktivnost v času nosečnosti ima številne prednosti za žensko in otroka ter izboljša izide poroda. Namen pregleda literature je predstaviti, kako telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza.Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Web of Science z iskalnim nizom v angleškem jeziku. Iskanje je bilo omejeno na randomizirane raziskave, objavljene med letoma 2012 in 2022. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov je bil uporabljen diagram poteka PRISMA. Opravljeni sta bili kritična ocena člankov in vsebinska analiza podatkov.Rezultati: Od skupno 703 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 12 raziskav. Telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na pojavnost carskega reza in lahko prispeva k manjši možnosti za pojav slednjega. Nosečnicam se priporoča zmerna telesna aktivnost v trajanju od 30 do 60 minut, dva- do štirikrat tedensko.Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na zmanjšanje pojavnosti carskega reza. Pomembno je, da zdravstveni delavci vzpodbujajo in motivirajo nosečnice za vodeno, redno telesno aktivnost.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"15 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135258468","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Predporodna in poporodna obravnava žensk v Sloveniji","authors":"Anita Jug Došler, Ana-Polona Mivšek, Anita Prelec, Tita Stanek Zidarič, M. Skubic","doi":"10.14528/snr.2023.57.3.3195","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.3.3195","url":null,"abstract":"Uvod: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo proučevali izvajanje preventivnih aktivnosti za  varovanje reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji v  predporodnem in poporodnem obdobju. Namen kvantitativne raziskave je bil proučiti pojavnost in vsebino predporodne in poporodne obravnave žensk v Sloveniji.Metode: Presečna raziskava je potekala od marca 2015 do marca 2022. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, na priložnostnem vzorcu 2.102 žensk. Analiza podatkov je vključevala osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov. Za analizo razlik med ženskami prvorodnicami in ženskami mnogorodnicami smo uporabili Hi-kvadrat preizkus. Statistična značilnost je bila upoštevana na ravni petodstotnega tveganja.Rezultati: Raziskava je pokazala, da so v času nosečnosti obiski s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu zelo redki (14 %). Po ocenah žensk je bila najpogosteje zastopana vsebina obiska poučevanje nosečnice o stanjih, v katerih mora ženska takoj v porodnišnico (61 %). Največ otročnic (22 %) in njihovih novorojenčkov je bilo po porodu deležnih štirih obiskov medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ženske po porodu so bile najpogosteje deležne svetovanja s področja dojenja – prednosti dojenja in materinega mleka za otroka (79 %), medtem ko je bila obravnava novorojenčka največkrat namenjena kopanju (92 %).Diskusija in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da sta v slovenski praksi pojavnost in vsebina obiskov nosečnic in otročnic s strani medicinske sestre v patronažnem varstvu/babice različni. Pri pregledu otročnic so obravnave v večji meri bolj kot na otročnico osredotočene na novorojenčka, kar kaže seznam treh najpogosteje izvedenih intervencij na poporodnih obiskih: svetovanje o prednostih dojenja, položajih pri dojenju in prehrani med dojenjem.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43326015","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Aktivnosti za preprečevanje osamljenosti starejših odraslih v domovih za starejše","authors":"Nataša Mlinar Reljić, Mateja Lavbič, Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec","doi":"10.14528/snr.2023.57.3.3201","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.3.3201","url":null,"abstract":"Uvod: Osamljenost je mednarodni problem javnega zdravja. Povzroča boleč in skrb vzbujajoč občutek čustvene ali socialne izolacije in je vzrok težavam, povezanim z duševnim zdravjem. Osamljenost je pogosto prisotna pri starejših odraslih, tudi pri tistih, ki bivajo v domovih za starejše. S pregledom literature želimo predstaviti aktivnosti in njihovo učinkovitost pri zmanjševanju osamljenosti pri starejših odraslih v domovihza starejše.Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Iskanje s ključnimi besedami v angleškem jeziku je potekalo v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, CINAHL in SAGE. Za prikaz pregleda ter izbire vključenih člankov smo uporabili diagram poteka. Vključene članke smo kritično ocenili z orodjem Joanna Briggs Institutes in zbrane podatke analizirali po metodi tematske analize.Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 20 člankov. Oblikovali smo dve glavni temi. Prva tema »aktivnosti za preprečevanje osamljenosti« odraža dve podtemi: gibalne in družabne aktivnosti. Druga tema »vpliv aktivnosti na preprečevanje osamljenosti« prikazuje fizične, psihološke in socialne vplive aktivnosti na preprečevanje osamljenosti.Diskusija in zaključek: Pri zmanjševanju osamljenosti so najučinkovitejše vodene in usmerjene aktivnosti: telesne vadbe, umetniško ustvarjanje, vrtnarjenje, pogovorne skupine, pa tudi terapija smeha in obujanje spominov.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43951469","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Strokovna podpora neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju","authors":"Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Andreja Kvas","doi":"10.14528/snr.2023.57.3.3165","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.3.3165","url":null,"abstract":"Uvod: Starejši odrasli v domačem okolju pogosto potrebujejo pomoč neformalnih oskrbovalcev, katerih vloga postaja pomembna pri zagotavljanju oskrbe na domu. Namen pregleda literature je ugotoviti možne načine za izboljšanje strokovne podpore neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih.Metode: Opravljen je bil integrativni pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in PubMed Central®. V kvalitativno analizo je bila vključena literatura, osredotočena na intervencije, ki so zajemale aktivnosti zdravstvene nege za podporo neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih v njihovem domačem okolju oziroma domačem okolju njihovih oskrbovancev.Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih deset izvirnih znanstvenih člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Med analizo je bilo oblikovanih devet kategorij, ki opisujejo potrebe neformalnih oskrbovalcev in značilnosti zaznanih intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem.Diskusija in zaključek: Pomembne značilnosti intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju so prilagojenost posamezniku, fleksibilnost in promocija aktivne vloge neformalnih oskrbovalcev. Pri načrtovanju in implementaciji teh intervencij je treba izhajati iz potreb neformalnih oskrbovalcev. Prav tako je pomembno, da se predhodno zagotovi izobraževanje in usposabljanje izvajalcev intervencij.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41517953","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Izkušnje študentov zdravstvene nege z izobraževanjem na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19","authors":"Špela Plesec, Marija Milavec Kapun","doi":"10.14528/snr.2023.57.2.3117","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3117","url":null,"abstract":"Uvod: Razglasitev epidemije covida-19 je vodila do urgentnih sprememb tudi v procesu izobraževanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so bile izkušnje študentov  in študentk zdravstvene nege s prilagojenim procesom izobraževanja v prvem valu epidemije.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Podatki  so bili zbrani s poglobljenimi delno strukturiranimi intervjuji v juniju in juliju leta 2020. V namenski vzorec je bilo vključenih trinajst študentov zdravstvene nege. Besedilo je bilo analizirano z uporabo induktivne tematske analize.Rezultati: Identificirali smo naslednje teme in podteme: prednosti izobraževanja na daljavo (boljši pogoji za študij, časovna prilagodljivost, psihološki dejavniki, metode  poučevanja, podpora in bolj oseben odnos z visokošolskimi učitelji, stroškovna učinkovitost ter več časa za študij in prostočasne dejavnosti), slabosti izobraževanja na daljavo (spremenjene metode poučevanja, psihološki dejavniki, nedosegljivost študijskih gradiv, neustrezna infrastruktura in pogoji za študij, pomanjkanje osebnega stika in socialne opore, slaba digitalna pismenost visokošolskih učiteljev ter težave pri organizaciji, komunikaciji in informiranju), metode poučevanja in uporabljena digitalna orodja ter predlogi za izboljšavo.Diskusija in zaključek: Študenti in študentke zdravstvene nege so navajali tako pozitivne kot negativne izkušnje s prilagojenim procesom izobraževanja. Za bolj celostno sliko problematike izobraževanja v času epidemije bi bilo treba preučiti še izkušnje visokošolskih učiteljev. Izsledki raziskave so lahko spodbuda pri izbiri metod poučevanja in digitalnih orodij ter vodilo visokošolskim učiteljem in vodstvom pri načrtovanju sodobnih in inovativnih oblik izobraževanja na področju zdravstvene nege.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41441870","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Skupno etično odločanje zdravstvenih delavcev","authors":"Darja Lasič, Sedina Kalender Smajlović","doi":"10.14528/snr.2023.57.2.3153","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3153","url":null,"abstract":"Introduction: Making shared ethical decisions about patients' further healthcare involves coordinating the opinions of healthcare professionals, and patients and their relatives. The purpose of the research was to examine the joint ethical decision-making of healthcare professionals.Methods: A review of the scientific literature performed in the COBISS, Springer Link and PubMed databases was used. To search for literature in the Slovenian language, the following words were used: \"etika\", \"zdravstveni delavci\", \"skupne odločitve\" and in the English language: \"ethics\", \"health professionals\", \"shared decision making\". The literature review was carried out using the PRISMA diagram. Results were synthesized using thematic analysis.Results: 19 articles were included in the final analysis. We created three thematic categories: (1) ethical competence of healthcare workers, (2) problems in the area of joint ethical decision-making and (3) new approaches to joint ethical decision-making to improve outcomes in clinical practice. In the field of joint ethical decision-making of healthcare professionals, the importance of ethical competence, issues in the field of joint ethical decision-making and new approaches to joint ethical decision-making for improving results in clinical practice is demonstrated.Discussion and conclusion: The findings of the research contribute to illuminating the importance of joint ethical decision-making and giving an insight into the factors of joint ethical decision-making. The end result of certain ethical decisions that affect the interaction of healthcare professionals and all levels in healthcare are important.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44369941","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Rebuilding nursing post pandemic with wellbeing as the foundation","authors":"J. Nelson","doi":"10.14528/snr.2023.57.2.3248","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3248","url":null,"abstract":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3248 Decades of research by Gallup in wellbeing reveals among the five types of wellbeing, it is wellbeing at work that is the most important, and this importance is highlighted post covid (Clifton & Harter, 2021). That is because we spend so much of our time at work and wellbeing at work influences all other four types of wellbeing. The most important predictor of wellbeing at work is the interaction the worker has with their immediate manager (Clifton & Harter, 2021). This finding is also pronounced post covid (Clifton & Harter, 2021). The Caring Science International Collaborative (CSIC), an international collaborative, is helping to examine latent constructs like caring and satisfaction in models that provide insight into more complex constructs like wellbeing at work. Understanding how different constructs relate to outcomes like turnover intent, within rigorous and collaborative researchbased organization like this will help nurses move to a more self-directed position in healthcare. CSIC has been studying constructs aligned with wellbeing at work for nurses to develop and scientifically test a model of wellbeing at work that can be used globally to rebuild nursing post pandemic with wellbeing as the foundation. This model of wellbeing at work can be used to add to models that study outcomes, to specify measurement models that not only measure system and patient variables, but importantly include nurses' wellbeing at work as a central predictor of outcomes. Concepts the CSIC has been studying within this 35item model of wellbeing at work include assessment of job satisfaction, clarity of role and system, nurse's report of caring for self, and if the nurse perceives their direct manager acts in a caring way toward them. This brief article is about the research of a group of nurses from 18 countries and the findings they are discovering in their collaborative work about wellbeing at work, and how this relates to nurse outcomes, including intent for turnover. Job satisfaction, according to CSIC, is based on sociotechnical systems theory (Trist & Bamforth, 1951). According to this theory, workers report job satisfaction when they have the social and technical resources to perform their work. A recent study of the CSIC reveals there are six factors of job satisfaction, including three social and three technical (Nelson et al., 2022b). Social factors include satisfaction with relationships with coworkers, communication with their direct manager, and being able to care and plan for patients throughout their stay on their respective unit of care. Technical variables include satisfaction with professional growth, autonomy to perform their work using their education and experience, and how the organization rewards them for the effort and good work put forth. Clarity within this international study is based on the work by Felgen (Nelson & Felgen, 2021). According to this writing, clarity includes understanding no","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"66634002","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"effects of increased body mass index on preconception health","authors":"Petra Petročnik, M. Prosen, A. P. Mivšek","doi":"10.14528/snr.2023.57.3.3092","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.3.3092","url":null,"abstract":"Introduction: The growing proportion of overweight and obese people worldwide is of great concern as it affects the overall health of people and consequently also their  reproductive health. The aim of this literature review is to  examine how increased body mass index affects fertility and preconception health in men and women.Methods: A scoping literature review was conducted in February 2021 using PubMed and Medline databases, as well as the Google Scholar search engine. Inclusion criteria consisted of scientific literature, regardless of methodology, and articles published in Slovene and English.Results: The literature search yielded 9 reviews and 5 original quantitative studies published in English in the last 15 years. The results suggest that there is compelling evidence that obese individuals are at increased risk of various health problems in the pre-conception period that  may affect their fertility and ability to conceive.Discussion and conclusion: The rising prevalence of high body mass index is changing the reproductive health of men and women. Growing obesity rates, particularly in the Western world, call for greater awareness of this metabolic syndrome and its impact on female and male reproduction. Health professionals working with couples in the pre-conception period should have sufficient knowledge to address the impact of high body mass index on reproductive health and promote a healthy lifestyle.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-05-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47286162","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Odnos zaposlenih v zdravstveni negi do predpisovanja zdravil","authors":"Marko Petrović, Mirko Prosen, Sabina Ličen, Igor Karnjuš","doi":"10.14528/snr.2023.57.2.3163","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3163","url":null,"abstract":"Uvod: V številnih evropskih državah so medicinske sestre pridobile kompetenco predpisovanja zdravil. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna stališča imajo zaposleni v zdravstveni negi v Sloveniji do predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester.\u0000Metode: Uporabili smo mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni priložnostni vzorec je vključeval 61, kvalitativni namenski vzorec pa 10 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih kliničnih okolij. Kot instrument smo v kvantitativnem delu raziskave uporabili spletni vprašalnik s področja farmacevtske skrbi (Cronbach α = 0,954). Rezultate kvantitativnega dela raziskave smo analizirali s pomočjo računalniškega programa SPSS, ver. Kvalitativni del raziskave je bil izveden z delno strukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo analize vsebine.\u0000Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo zaposleni v zdravstveni negi deljeno mnenje glede predpisovanja zdravil s strani medicinskih sester. Anketiranci z daljšimi delovnimi izkušnjami (> 12 let) so bolj naklonjeni predpisovanju zdravil s strani medicinskih sester (χ2 = 7,708, p = 0,021). Prav tako imajo zaposleni v kliničnem okolju bolj pozitivna stališča do predpisovanja zdravil kot tisti, ki delujejo na področju raziskovanja in izobraževanja (χ2 = 9,721, p = 0,008). Kvalitativni del je pokazal, da je največja ovira za uveljavljanje večje vloge medicinske sestre na področju predpisovanja zdravil pomanjkljivo znanje s področja farmakologije in neustrezna zakonska podlaga.\u0000Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi imajo pomisleke glede prevzemanja kompetenc s področja predpisovanja zdravil, vendar so kljub temu izrazili željo po določeni stopnji avtonomije na omenjenem področju.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41818067","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

{"title":"Razlogi za zapuščanje poklica med medicinskimi sestrami v bolnišnicah","authors":"Anita Prelec, Brigita Skela-Savič","doi":"10.14528/snr.2023.57.2.3203","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3203","url":null,"abstract":"Uvod: Pomanjkanje medicinskih sester je odraz starajoče se družbe in večjih potreb uporabnikov zdravstvenih storitev. Nezadovoljstvo medicinskih sester vodi v izgorelost, ki je najpogostejši vzrok za zapuščanje poklica. Namen integrativnega pregleda literature je bil preučiti razloge za odločitve medicinskih sester v bolnišnicah, da zapustijo poklic.Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature. Z uporabo ključnih besed zdravstvena nega, zapuščanje poklica, dejavniki tveganja, izgorelost, zadovoljstvo na delovnem mestu smo pregledali podatkovne baze CINAHL, PubMed in ProQuest Dissertations & Theses Global. Vključili smo raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2011 in 2021. Identificirali smo 1.328 zadetkov, za končno analizo pa uporabili osem virov v polnem besedilu: šest virov iz šestega nivoja in dva vira iz sedmega nivoja izbrane hierarhije dokazov. Za pregled poteka raziskave smo uporabili diagram PRISMA. Zbrane podatke smo obdelali s tematsko integrativno analizo.Rezultati: S tematsko integrativno analizo smo identificirali 25 kod, ki smo jih združili v štiri podteme in dve temi: (1) družbeno-ekonomski in organizacijski dejavniki, povezani z zapuščanjem poklica; (2) neustrezni delovni pogoji in pomanjkljiva podpora managementa.Diskusija in zaključek: Kljub aktualnosti teme so raziskave večinoma presečne, intervencijskih raziskav v našem integrativnem pregledu ni. Védenje o zadržanju medicinskih sester v našem kulturnem okolju lahko okrepimo z nacionalnimi retrospektivnimi in prospektivnimi raziskavami, kar nam bo dalo dobra izhodišča tudi za intervencijske raziskave.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43992825","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}