Pub Date : 2022-12-21DOI: 10.4312/slo2.0.2022.1.136-140
Ina Poteko
Poročilo o 41. simpoziju Obdobja, ki sta ga med 16. in 18. novembrom 2022 organizirala Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod naslovom Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik.
{"title":"Simpozij Obdobja 41","authors":"Ina Poteko","doi":"10.4312/slo2.0.2022.1.136-140","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2022.1.136-140","url":null,"abstract":"Poročilo o 41. simpoziju Obdobja, ki sta ga med 16. in 18. novembrom 2022 organizirala Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod naslovom Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik.\u0000","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"106 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115758071","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-21DOI: 10.4312/slo2.0.2022.1.65-97
G. Paulsen, Maria Tuulik, Ahti Lohk, Ene Vainik
This study addresses categorization issues related to adjective candidates in Estonian, focusing on the category of participles. The aim of the analysis was to assess the ranges of the prototypical adjective and to determine its degree of deviation on the prototypicality scale. The investigation was based on a group of validated adjectives – selected adjectives included in the Basic Estonian Dictionary – and two control groups of more and less lexicalized participles. We tested seven morphosyntactic corpus patterns characteristic of adjectives. The test patterns were based on the prototypical features of the adjective, as well as on observations made in the actual lexicographic analysis. To assess the sample words and determine the significance of the test patterns from the point of view of defining adjectivity, we used deviation analysis. The results of this study can be applied to establish a measure of adjectivity for lexicographic judgments when distinguishing, for instance, lexicalized participles from regular ones.
{"title":"From verbal to adjectival","authors":"G. Paulsen, Maria Tuulik, Ahti Lohk, Ene Vainik","doi":"10.4312/slo2.0.2022.1.65-97","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2022.1.65-97","url":null,"abstract":"This study addresses categorization issues related to adjective candidates in Estonian, focusing on the category of participles. The aim of the analysis was to assess the ranges of the prototypical adjective and to determine its degree of deviation on the prototypicality scale. The investigation was based on a group of validated adjectives – selected adjectives included in the Basic Estonian Dictionary – and two control groups of more and less lexicalized participles. We tested seven morphosyntactic corpus patterns characteristic of adjectives. The test patterns were based on the prototypical features of the adjective, as well as on observations made in the actual lexicographic analysis. To assess the sample words and determine the significance of the test patterns from the point of view of defining adjectivity, we used deviation analysis. The results of this study can be applied to establish a measure of adjectivity for lexicographic judgments when distinguishing, for instance, lexicalized participles from regular ones.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"312 ","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"113991311","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-21DOI: 10.4312/slo2.0.2022.1.23-64
Nataša Hirci, Martin Anton Grad
V prispevku se posvečamo študiji, ki predstavlja uporabniško izkušnjo in odnos študentov prevajalstva na Univerzi v Ljubljani do jezikovnih virov in prevajalskih pripomočkov, saj se v času informacijske družbe od bodočih prevajalcev pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanjeni z relevantnimi viri informacij. Študija se v prvem delu osredotoča na odnos študentov do angleških in slovenskih jezikovnih virov in na strategije reševanja prevajalskih zagat pri prevajanju kolokacij ter rabo različnih relevantnih jezikovnih virov. Raziskava je v drugem delu osredinjena na opazovanje prevajalskega procesa in rabo Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS) pri prevajanju izbranih kolokacij iz angleščine v slovenščino. Rezultati študije so pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih težav s pomočjo relevantnih jezikovnih virov, saj se je strategija vključevanja kolokacijskega slovarja v prevajalski proces izkazala za relativno uspešno. Vendar pa je obenem pokazala, da je že v času študija nujno dodatno osveščati študente o naprednih funkcijah tega jezikovnega vira, predvsem pa spodbujati iskanje po relevantnih virih in kritično ovrednotenje najdenih informacij z zavedanjem, da je v prevajalskem procesu nujno poiskati takšne prevodne rešitve, ki so v danem kontekstu najustreznejše.
{"title":"Raba jezikovnih virov in Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine med študenti prevajalstva","authors":"Nataša Hirci, Martin Anton Grad","doi":"10.4312/slo2.0.2022.1.23-64","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2022.1.23-64","url":null,"abstract":"V prispevku se posvečamo študiji, ki predstavlja uporabniško izkušnjo in odnos študentov prevajalstva na Univerzi v Ljubljani do jezikovnih virov in prevajalskih pripomočkov, saj se v času informacijske družbe od bodočih prevajalcev pričakuje, da so v kar največji meri digitalno osveščeni, predvsem pa seznanjeni z relevantnimi viri informacij. Študija se v prvem delu osredotoča na odnos študentov do angleških in slovenskih jezikovnih virov in na strategije reševanja prevajalskih zagat pri prevajanju kolokacij ter rabo različnih relevantnih jezikovnih virov. Raziskava je v drugem delu osredinjena na opazovanje prevajalskega procesa in rabo Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine (KSSS) pri prevajanju izbranih kolokacij iz angleščine v slovenščino. Rezultati študije so pokazali, da se študenti zavedajo prednosti reševanja prevodnih težav s pomočjo relevantnih jezikovnih virov, saj se je strategija vključevanja kolokacijskega slovarja v prevajalski proces izkazala za relativno uspešno. Vendar pa je obenem pokazala, da je že v času študija nujno dodatno osveščati študente o naprednih funkcijah tega jezikovnega vira, predvsem pa spodbujati iskanje po relevantnih virih in kritično ovrednotenje najdenih informacij z zavedanjem, da je v prevajalskem procesu nujno poiskati takšne prevodne rešitve, ki so v danem kontekstu najustreznejše.\u0000 ","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"27 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114583684","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-21DOI: 10.4312/slo2.0.2022.1.98-125
Matejka Grgič, Milica Antić Gaber, Vojko Gorjanc, Erika Kržišnik, Tina Lengar Verovnik, Eva Vrtačič
Transkripcija okrogle mize na 2. kongresu Lektorskega društva Slovenije oktobra 2022.
2022 年 10 月斯洛文尼亚讲师协会第二届大会圆桌会议记录。
{"title":"Okrogla miza »Jezikovna ideologija, poklicni stereotipi ter primeri dobre prakse lektorjev in jezikovnih svetovalcev«","authors":"Matejka Grgič, Milica Antić Gaber, Vojko Gorjanc, Erika Kržišnik, Tina Lengar Verovnik, Eva Vrtačič","doi":"10.4312/slo2.0.2022.1.98-125","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2022.1.98-125","url":null,"abstract":"Transkripcija okrogle mize na 2. kongresu Lektorskega društva Slovenije oktobra 2022.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"8 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126668282","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-29DOI: 10.4312/slo2.0.2021.2.100-125
Mojca Stritar Kučuk
Redno vpisani tuji študenti Univerze v Ljubljani, ki se v prvem letu študija v okviru modula Leto plus učijo slovensko, se v drugem semestru na posebni delavnici podrobneje spoznajo s spletnimi jezikovnimi viri in tehnologijami za slovenščino. V prispevku je opisana izvedba te delavnice v študijskem letu 2019/20, ko je zaradi pandemije koronavirusa potekala na daljavo, v obliki interaktivnih videoposnetkov z nalogami za preverjanje razumevanja snovi. Drugi del prispevka se osredotoča na mnenje študentov o tovrstnih jezikovnih virih. S spletno anketo sem analizirala stališča in izkušnje študentov dveh generacij: študenti generacije 2018/19 so spletna orodja spoznavali v razredu, študenti generacije 2019/20 pa na daljavo. Sodeč po rezultatih ankete, mlajša generacija študentov jezikovne vire na spletu uporablja pogosteje. Študenti obeh skupin najpogosteje uporabljajo Googlov Prevajalnik, ki mu sledijo Sloleks, pregibnik Besana, Fran in Pons. Kot argumente za uporabo teh virov izpostavljajo predvsem hitrost oz. enostavnost uporabe in navajenost na določen vir.
{"title":"Spletna orodja za slovenščino in tuji študenti Univerze v Ljubljani","authors":"Mojca Stritar Kučuk","doi":"10.4312/slo2.0.2021.2.100-125","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.2.100-125","url":null,"abstract":"Redno vpisani tuji študenti Univerze v Ljubljani, ki se v prvem letu študija v okviru modula Leto plus učijo slovensko, se v drugem semestru na posebni delavnici podrobneje spoznajo s spletnimi jezikovnimi viri in tehnologijami za slovenščino. V prispevku je opisana izvedba te delavnice v študijskem letu 2019/20, ko je zaradi pandemije koronavirusa potekala na daljavo, v obliki interaktivnih videoposnetkov z nalogami za preverjanje razumevanja snovi. Drugi del prispevka se osredotoča na mnenje študentov o tovrstnih jezikovnih virih. S spletno anketo sem analizirala stališča in izkušnje študentov dveh generacij: študenti generacije 2018/19 so spletna orodja spoznavali v razredu, študenti generacije 2019/20 pa na daljavo. Sodeč po rezultatih ankete, mlajša generacija študentov jezikovne vire na spletu uporablja pogosteje. Študenti obeh skupin najpogosteje uporabljajo Googlov Prevajalnik, ki mu sledijo Sloleks, pregibnik Besana, Fran in Pons. Kot argumente za uporabo teh virov izpostavljajo predvsem hitrost oz. enostavnost uporabe in navajenost na določen vir.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"122 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134632139","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-29DOI: 10.4312/slo2.0.2021.2.71-99
Eva Trivunović
Prispevek prinaša pregled variant in modifikacij sedmih (iz)biblijskih frazemov v sodobni slovenščini ter njihove prisotnosti v sodobnem jeziku. Ugotovitve so primerjane z obravnavo frazemov v obstoječih slovarjih, kjer se kaže velik razkorak med slovarskim prikazom in stanjem, ki ga izkazuje korpusno gradivo. Za zanesljivejše ugotavljanje, v katerih primerih lahko govorimo o že ustaljeni variantnosti, so bili v raziskavi uporabljeni trije zvrstno različni korpusi: Gigafida 2.0, Janes in slWaC. Poleg ustaljenih variant so predstavljene neustaljene modifikacije, poseben poudarek je na prenovitvah, vendar se je jasno zastavljena tipologija mestoma izkazala za preveč togo, saj pri nekaterih mejnih primerih ni bilo mogoče nedvoumno ločiti ustaljenih variant od neprenovitvenih modifikacij ter neprenovitvenih modifikacij od prenovitvenih. Vsi izbrani frazemi in njihove prenovitve so najpogostejši v korpusu Janes, kar dokazuje nujnost vključevanja večjega števila raznovrstnih korpusov v jezikoslovne raziskave.
{"title":"Stalnost, variantnost in modificirana raba frazemov v slovenskem jeziku in slovarjih","authors":"Eva Trivunović","doi":"10.4312/slo2.0.2021.2.71-99","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.2.71-99","url":null,"abstract":"Prispevek prinaša pregled variant in modifikacij sedmih (iz)biblijskih frazemov v sodobni slovenščini ter njihove prisotnosti v sodobnem jeziku. Ugotovitve so primerjane z obravnavo frazemov v obstoječih slovarjih, kjer se kaže velik razkorak med slovarskim prikazom in stanjem, ki ga izkazuje korpusno gradivo. Za zanesljivejše ugotavljanje, v katerih primerih lahko govorimo o že ustaljeni variantnosti, so bili v raziskavi uporabljeni trije zvrstno različni korpusi: Gigafida 2.0, Janes in slWaC. Poleg ustaljenih variant so predstavljene neustaljene modifikacije, poseben poudarek je na prenovitvah, vendar se je jasno zastavljena tipologija mestoma izkazala za preveč togo, saj pri nekaterih mejnih primerih ni bilo mogoče nedvoumno ločiti ustaljenih variant od neprenovitvenih modifikacij ter neprenovitvenih modifikacij od prenovitvenih. Vsi izbrani frazemi in njihove prenovitve so najpogostejši v korpusu Janes, kar dokazuje nujnost vključevanja večjega števila raznovrstnih korpusov v jezikoslovne raziskave.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"16 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127067154","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-29DOI: 10.4312/slo2.0.2021.2.1-40
Maja Bitenc, Marko Stabej, Nataša Gliha Komac, Matejka Grgič, Monika Kalin Golob, K. Kenda-Jež, Albina Nečak Lük, Sonja Novak Lukanovič, Krištof Savski
Zapis posveta o aktualnih sociolingvističnih izzivih in prednostnih raziskovalnih tematikah, ki sta ga organizirala doc. dr. Maja Bitenc in red. prof. dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko in je potekal v ponedeljek, 27. 9. 2021, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in s prenosom preko Zooma. V prvem delu so vabljene strokovnjakinje in strokovnjaki predstavili svoje poglede ob izhodiščnih vprašanjih, v drugem je sledila razprava vseh sodelujočih. Zapis posnetka so govornice in govorniki uredili po lastni presoji, načeloma s čim manj intervencijami, iz razprave pa so za branje prilagojene in objavljene vsebinsko tehtnejše replike.
由斯洛文尼亚语研究系的 Maja Bitenc 博士副教授和 Marko Stabej 博士副教授组织,于 2021 年 9 月 27 日星期一在卢布尔雅那大学文学院举行的关于当前社会语言学挑战和优先研究课题的讨论实录,并通过 Zoom 进行了流媒体传输。在第一部分,受邀专家就最初的问题发表了看法,随后所有与会者进行了讨论。录音誊本由发言者自行编辑,原则上尽量减少发言,辩论中更具实质性的反驳意见经改编后供阅读和发表。
{"title":"Sociolingvistični posvet: aktualni sociolingvistični izzivi in prednostne raziskovalne tematike","authors":"Maja Bitenc, Marko Stabej, Nataša Gliha Komac, Matejka Grgič, Monika Kalin Golob, K. Kenda-Jež, Albina Nečak Lük, Sonja Novak Lukanovič, Krištof Savski","doi":"10.4312/slo2.0.2021.2.1-40","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.2.1-40","url":null,"abstract":"Zapis posveta o aktualnih sociolingvističnih izzivih in prednostnih raziskovalnih tematikah, ki sta ga organizirala doc. dr. Maja Bitenc in red. prof. dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko in je potekal v ponedeljek, 27. 9. 2021, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in s prenosom preko Zooma. V prvem delu so vabljene strokovnjakinje in strokovnjaki predstavili svoje poglede ob izhodiščnih vprašanjih, v drugem je sledila razprava vseh sodelujočih. Zapis posnetka so govornice in govorniki uredili po lastni presoji, načeloma s čim manj intervencijami, iz razprave pa so za branje prilagojene in objavljene vsebinsko tehtnejše replike.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"25 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126862833","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-29DOI: 10.4312/slo2.0.2021.2.41-70
Nikola Ljubesic, N. Logar, Iztok Kosem
Collocations play a very important role in language description, especially in identifying meanings of words. Modern lexicography’s inevitable part of meaning deduction are lists of collocates ranked by some statistical measurement. In the paper, we present a comparison between two approaches to the ranking of collocates: (a) the logDice method, which is dominantly used and frequency-based, and (b) the fastText word embeddings method, which is new and semantic-based. The comparison was made on two Slovene datasets, one representing general language headwords and their collocates, and the other representing headwords and their collocates extracted from a language for special purposes corpus. In the experiment, two methods were used: for the quantitative part of the evaluation, we used supervised machine learning with the area-under-the-curve (AUC) ROC score and support-vector machines (SVMs) algorithm, and in the qualitative part the ranking results of the two methods were evaluated by lexicographers. The results were somewhat inconsistent; while the quantitative evaluation confirmed that the machine-learning-based approach produced better collocate ranking results than the frequency-based one, lexicographers in most cases considered the listings of collocates of both methods very similar.
{"title":"Collocation ranking: frequency vs semantics","authors":"Nikola Ljubesic, N. Logar, Iztok Kosem","doi":"10.4312/slo2.0.2021.2.41-70","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.2.41-70","url":null,"abstract":"Collocations play a very important role in language description, especially in identifying meanings of words. Modern lexicography’s inevitable part of meaning deduction are lists of collocates ranked by some statistical measurement. In the paper, we present a comparison between two approaches to the ranking of collocates: (a) the logDice method, which is dominantly used and frequency-based, and (b) the fastText word embeddings method, which is new and semantic-based. The comparison was made on two Slovene datasets, one representing general language headwords and their collocates, and the other representing headwords and their collocates extracted from a language for special purposes corpus. In the experiment, two methods were used: for the quantitative part of the evaluation, we used supervised machine learning with the area-under-the-curve (AUC) ROC score and support-vector machines (SVMs) algorithm, and in the qualitative part the ranking results of the two methods were evaluated by lexicographers. The results were somewhat inconsistent; while the quantitative evaluation confirmed that the machine-learning-based approach produced better collocate ranking results than the frequency-based one, lexicographers in most cases considered the listings of collocates of both methods very similar.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"70 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130593069","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-29DOI: 10.4312/slo2.0.2021.2.126-129
Magdalena Gapsa
Poročilo o dveh pomembnih leksikografskih konferencah, in sicer o sedmi bienalni konferenci združenja Electronic lexicography in the 21st century (na kratko: eLex), ki je potekala med 5. in 7. julijem 2021, ter devetnajsti bienalni konferenci Evropskega leksikografskega združenja (European Association for Lexicography, EURALEX), ki je potekala med 7. in 9. septembrom 2021.
{"title":"Mednarodni konferenci eLex (5.–7. julij 2021) in EURALEX (7.–9. september 2021)","authors":"Magdalena Gapsa","doi":"10.4312/slo2.0.2021.2.126-129","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.2.126-129","url":null,"abstract":"Poročilo o dveh pomembnih leksikografskih konferencah, in sicer o sedmi bienalni konferenci združenja Electronic lexicography in the 21st century (na kratko: eLex), ki je potekala med 5. in 7. julijem 2021, ter devetnajsti bienalni konferenci Evropskega leksikografskega združenja (European Association for Lexicography, EURALEX), ki je potekala med 7. in 9. septembrom 2021.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"29 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115032306","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-06DOI: 10.4312/SLO2.0.2021.1.26-59
Matej Ulčar, Anka Supej, M. Robnik-Sikonja, Senja Pollak
In recent years, the use of deep neural networks and dense vector embeddings for text representation have led to excellent results in the field of computational understanding of natural language. It has also been shown that word embeddings often capture gender, racial and other types of bias. The article focuses on evaluating Slovene and Croatian word embeddings in terms of gender bias using word analogy calculations. We compiled a list of masculine and feminine nouns for occupations in Slovene and evaluated the gender bias of fastText, word2vec and ELMo embeddings with different configurations and different approaches to analogy calculations. The lowest occupational gender bias was observed with the fastText embeddings. Similarly, we compared different fastText embeddings on Croatian occupational analogies.
{"title":"Slovene and Croatian word embeddings in terms of gender occupational analogies","authors":"Matej Ulčar, Anka Supej, M. Robnik-Sikonja, Senja Pollak","doi":"10.4312/SLO2.0.2021.1.26-59","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/SLO2.0.2021.1.26-59","url":null,"abstract":"In recent years, the use of deep neural networks and dense vector embeddings for text representation have led to excellent results in the field of computational understanding of natural language. It has also been shown that word embeddings often capture gender, racial and other types of bias. The article focuses on evaluating Slovene and Croatian word embeddings in terms of gender bias using word analogy calculations. We compiled a list of masculine and feminine nouns for occupations in Slovene and evaluated the gender bias of fastText, word2vec and ELMo embeddings with different configurations and different approaches to analogy calculations. The lowest occupational gender bias was observed with the fastText embeddings. Similarly, we compared different fastText embeddings on Croatian occupational analogies.","PeriodicalId":371035,"journal":{"name":"Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research","volume":"26 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"120962954","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}