Osteoporoza je sistemska bolezen kosti z znižano mineralno kostno gostoto in spremenjeno mikroarhitekturo kostnine, kar vodi do zlomov ob majhni sili. Čeprav pogosteje prizadene ženske, imajo moški zaradi osteoporoze več zapletov in višjo umrljivost po zlomih. Pri moških diagnozo osteoporoze večkrat postavimo šele po zlomu. Pogosteje je sekundarna, med najpomembnejšimi sekundarnimi vzroki je hipogonadizem, ki je prav tako podcenjeno, premalo prepoznano ter preredko diagnosticirano in zdravljeno stanje. Zdravljenje osteoporoze pri moških je kompleksno, vključuje nefarmakološke in farmakološke ukrepe. Cilj zdravljenja je preprečevanje zlomov. Nadomestno zdravljenje s testosteronom poleg pozitivnih učinkov na skelet pri hipogonadnih moških izboljša tudi kakovost življenja. Neposrednih dokazov, da bi zdravljenje s testosteronom zmanjšalo tveganje za osteoporozne zlome, zaenkrat ni. Pred uvedbo testosterona skupaj z bolnikom skrbno pretehtamo koristi in tveganja. Bisfosfonati, denosumab in teriparatid izboljšajo mineralno kostno gostoto in zmanjšajo tveganje za zlome vretenc. Učinkoviti so tudi pri moških z osteoporozo in s hipogonadizmom.
{"title":"Osteoporoza pri moških – pomen hipogonadizma","authors":"Kristina Groti Antonič, Tomaž Kocjan","doi":"10.6016/zdravvestn.3435","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3435","url":null,"abstract":"Osteoporoza je sistemska bolezen kosti z znižano mineralno kostno gostoto in spremenjeno mikroarhitekturo kostnine, kar vodi do zlomov ob majhni sili. Čeprav pogosteje prizadene ženske, imajo moški zaradi osteoporoze več zapletov in višjo umrljivost po zlomih. Pri moških diagnozo osteoporoze večkrat postavimo šele po zlomu. Pogosteje je sekundarna, med najpomembnejšimi sekundarnimi vzroki je hipogonadizem, ki je prav tako podcenjeno, premalo prepoznano ter preredko diagnosticirano in zdravljeno stanje. Zdravljenje osteoporoze pri moških je kompleksno, vključuje nefarmakološke in farmakološke ukrepe. Cilj zdravljenja je preprečevanje zlomov. Nadomestno zdravljenje s testosteronom poleg pozitivnih učinkov na skelet pri hipogonadnih moških izboljša tudi kakovost življenja. Neposrednih dokazov, da bi zdravljenje s testosteronom zmanjšalo tveganje za osteoporozne zlome, zaenkrat ni. Pred uvedbo testosterona skupaj z bolnikom skrbno pretehtamo koristi in tveganja. Bisfosfonati, denosumab in teriparatid izboljšajo mineralno kostno gostoto in zmanjšajo tveganje za zlome vretenc. Učinkoviti so tudi pri moških z osteoporozo in s hipogonadizmom.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"186 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138615153","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Darinka Purg, Cvetka Pernat Drobež, Andrej Zafošnik, Andrej Ocepek
Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene tanko črevo pri bolnikih z genetsko predispozicijo ob uživanju glutena. Lahko se pojavi v katerem koli starostnem obdobju pri ženskah in moških. Predstavljamo starostnika s kronično drisko in hujšanjem, pri katerem smo s histološkim izvidom vzorcev sluznice terminalnega ileuma odkrili celiakijo. Le-ta se je odkrila po kirurškem zdravljenju zapletenega zloma in med dolgotrajnim zdravljenjem z antibiotiki. Pojavili so se huda dehidracija z ortostatsko hipotenzijo, metabolna acidoza, ledvična insuficienca, motnje elektrolitov in pomanjkanje vitamina K. Ob potrjeni diagnozi celiakije govorimo o celiakalni krizi. Po brezglutenski dieti se je hitro izboljšala bolnikova telesna zmogljivost, telesna teža je pričela naraščati, laboratorijski izvidi so se usmerili k normalizaciji. S primerom želimo opozoriti, da se lahko celiakija pojavi tudi v 8. desetletju življenja in da je pri klinični sliki kronične driske nanjo potrebno tudi pomisliti.
乳糜泻是一种慢性自身免疫性疾病，会影响有麸质摄入遗传倾向的患者的小肠。该病可发生于任何年龄的女性和男性。我们为您介绍一位患有慢性腹泻和体重减轻的老年男性，他的回肠末端粘膜样本组织学检查显示他患有乳糜泻。该病是在一次复杂骨折的手术治疗后和长期抗生素治疗期间发现的。患者出现严重脱水，伴有正性低血压、代谢性酸中毒、肾功能不全、电解质紊乱和维生素 K 缺乏症。确诊为乳糜泻被视为乳糜泻危象。在采用无麸质饮食后，患者的体能迅速改善，体重开始增加，实验室检查结果趋于正常。这个病例提醒我们，乳糜泻可能发生在生命的第 8 个 10 年，应在慢性腹泻的临床表现中加以考虑。
{"title":"Celiakija pri starostniku, ugotovljena z biopsijo terminalnega ileuma","authors":"Darinka Purg, Cvetka Pernat Drobež, Andrej Zafošnik, Andrej Ocepek","doi":"10.6016/zdravvestn.3412","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3412","url":null,"abstract":"Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene tanko črevo pri bolnikih z genetsko predispozicijo ob uživanju glutena. Lahko se pojavi v katerem koli starostnem obdobju pri ženskah in moških. Predstavljamo starostnika s kronično drisko in hujšanjem, pri katerem smo s histološkim izvidom vzorcev sluznice terminalnega ileuma odkrili celiakijo. Le-ta se je odkrila po kirurškem zdravljenju zapletenega zloma in med dolgotrajnim zdravljenjem z antibiotiki. Pojavili so se huda dehidracija z ortostatsko hipotenzijo, metabolna acidoza, ledvična insuficienca, motnje elektrolitov in pomanjkanje vitamina K. Ob potrjeni diagnozi celiakije govorimo o celiakalni krizi. Po brezglutenski dieti se je hitro izboljšala bolnikova telesna zmogljivost, telesna teža je pričela naraščati, laboratorijski izvidi so se usmerili k normalizaciji. S primerom želimo opozoriti, da se lahko celiakija pojavi tudi v 8. desetletju življenja in da je pri klinični sliki kronične driske nanjo potrebno tudi pomisliti.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"25 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139238758","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Zaviralci natrij-glukoznega koprenašalnega sistema-2 (SGLT-2) se vse pogosteje predpisujejo tako v diabetologiji kot tudi v drugih internističnih strokah. Primarno ugodno vplivajo na presnovne dejavnike, tj. parametre glikemije in na telesno maso. Poleg tega omogočajo zaščito tarčnih organov, srčno-žilnega sistema in ledvic, pri osebah s sladkorno boleznijo ali brez nje. Neželeni učinki ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2 so redki, večinoma nenevarni in jih lahko preprečimo. Zelo redek, a življenje ogrožajoč zaplet je lahko pojav diabetične ketoacidoze. Dejavnikov, ki povečajo tveganje za njen nastanek, še niso popolnoma raziskali. V prispevku so opisani diabetična ketoacidoza in njene posebnosti ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2 ter možni vzročni dejavniki zanjo. Poznavanje slednjih je predvsem pomembno zaradi možnosti aktivnega preprečevanja diabetične ketoacidoze. Najpogosteje se pojavi hkrati z zdravljenjem z zaviralci SGLT-2 ob okužbah, sladkorni bolezni tipa 1, opustitvi inzulinskega zdravljenja ter v primerih stradanja. Prispevek vključuje tudi prikaz serije primerov, ki so bili hospitalizirani na našem kliničnem oddelku zaradi diabetične ketoacidoze ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2, ob različni sočasni antidiabetični terapiji.
{"title":"Diabetična ketoacidoza: redek, a resen zaplet zdravljenja z zaviralci SGLT-2 – pregled literature in prikaz serije primerov","authors":"Tina Pučnik, Mojca Lunder, Miodrag Janić","doi":"10.6016/zdravvestn.3457","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3457","url":null,"abstract":"Zaviralci natrij-glukoznega koprenašalnega sistema-2 (SGLT-2) se vse pogosteje predpisujejo tako v diabetologiji kot tudi v drugih internističnih strokah. Primarno ugodno vplivajo na presnovne dejavnike, tj. parametre glikemije in na telesno maso. Poleg tega omogočajo zaščito tarčnih organov, srčno-žilnega sistema in ledvic, pri osebah s sladkorno boleznijo ali brez nje. Neželeni učinki ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2 so redki, večinoma nenevarni in jih lahko preprečimo. Zelo redek, a življenje ogrožajoč zaplet je lahko pojav diabetične ketoacidoze. Dejavnikov, ki povečajo tveganje za njen nastanek, še niso popolnoma raziskali. V prispevku so opisani diabetična ketoacidoza in njene posebnosti ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2 ter možni vzročni dejavniki zanjo. Poznavanje slednjih je predvsem pomembno zaradi možnosti aktivnega preprečevanja diabetične ketoacidoze. Najpogosteje se pojavi hkrati z zdravljenjem z zaviralci SGLT-2 ob okužbah, sladkorni bolezni tipa 1, opustitvi inzulinskega zdravljenja ter v primerih stradanja. Prispevek vključuje tudi prikaz serije primerov, ki so bili hospitalizirani na našem kliničnem oddelku zaradi diabetične ketoacidoze ob zdravljenju z zaviralci SGLT-2, ob različni sočasni antidiabetični terapiji.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"21 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139245427","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Urška Belak Magdalenić, Helena Ban Frangež, Sara Korošec
Endometrioza je bolezen, ki lahko prizadene 2–5 % vseh žensk v pomenopavznem obdobju. Gre za bolezen, pri kateri se endometrijske žleze in stroma nahajajo zunaj maternice. O pomenopavzni endometriozi je zaenkrat v literaturi še malo znanih podatkov. V sklopu diagnosticiranja je v tem obdobju v ospredju predvsem skrb, da gre morda za maligno bolezen. Poročila v literaturi opisujejo ponovitev endometrioze v pomenopavznem obdobju kot tudi nastanek endometrioze »de novo«. Zdravljenje izbire simptomatske endometrioze v pomenopavzi je kirurško z odstranitvijo vsega vidnega endometriotičnega tkiva zaradi višjega tveganja za ponovitev bolezni in preobrat v maligno bolezen. Hormonsko zdravljenje po menopavzi (MHZ) se pogosto uporablja za lajšanje simptomov in preprečevanje izgube kostne mase. Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da MHZ lahko ponovno aktivira endometriotična žarišča in celo spodbuja maligno preoblikovanje žarišč pri ženskah z anamnezo endometrioze. Glede na ne povsem razjasnjena tveganja MHZ pri tovrstnih bolnicah se svetuje dodatna previdnost.
{"title":"Obravnava endometrioze v pomenopavznem obdobju","authors":"Urška Belak Magdalenić, Helena Ban Frangež, Sara Korošec","doi":"10.6016/zdravvestn.3420","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3420","url":null,"abstract":"Endometrioza je bolezen, ki lahko prizadene 2–5 % vseh žensk v pomenopavznem obdobju. Gre za bolezen, pri kateri se endometrijske žleze in stroma nahajajo zunaj maternice. O pomenopavzni endometriozi je zaenkrat v literaturi še malo znanih podatkov. V sklopu diagnosticiranja je v tem obdobju v ospredju predvsem skrb, da gre morda za maligno bolezen. Poročila v literaturi opisujejo ponovitev endometrioze v pomenopavznem obdobju kot tudi nastanek endometrioze »de novo«. Zdravljenje izbire simptomatske endometrioze v pomenopavzi je kirurško z odstranitvijo vsega vidnega endometriotičnega tkiva zaradi višjega tveganja za ponovitev bolezni in preobrat v maligno bolezen. Hormonsko zdravljenje po menopavzi (MHZ) se pogosto uporablja za lajšanje simptomov in preprečevanje izgube kostne mase. Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da MHZ lahko ponovno aktivira endometriotična žarišča in celo spodbuja maligno preoblikovanje žarišč pri ženskah z anamnezo endometrioze. Glede na ne povsem razjasnjena tveganja MHZ pri tovrstnih bolnicah se svetuje dodatna previdnost.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"3 3","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139249890","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Urška Belak Magdalenić, Jakob Koren, Simona Šramek Zatler, Blaž Pavič
Difuzni peritonitis, povročen z verniksom (DPV), je redek zaplet po carskem rezu ali še redkejši po vaginalnem porodu, pri katerem pride do burnega vnetnega odziva zaradi iztekanja amnijske tekočine z verniksom ali mekonija v trebušno votlino porodnice. Kaže se s klinično sliko akutnega abdomna z izrazito povišanimi vnetnimi parametri nekaj dni po porodu. Sam patofiziološki mehanizem vnetnega procesa še ni v celoti pojasnjen. Članek predstavi 22-letno porodnico, ki je razvila difuzni peritonitis z burnim vnetnim odzivom zaradi prisotne amnijske tekočine z verniksom v trebušni votlini 5. dan po opravljenem urgentnem carskem rezu v 40. tednu nosečnosti. V svetovni literaturi je doslej objavljenih zgolj 30 takšnih primerov, v Sloveniji pa o takšnem primeru še niso poročali.
{"title":"Difuzni peritonitis, povzročen z verniksom – prikaz primera in pregled literature","authors":"Urška Belak Magdalenić, Jakob Koren, Simona Šramek Zatler, Blaž Pavič","doi":"10.6016/zdravvestn.3397","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3397","url":null,"abstract":"Difuzni peritonitis, povročen z verniksom (DPV), je redek zaplet po carskem rezu ali še redkejši po vaginalnem porodu, pri katerem pride do burnega vnetnega odziva zaradi iztekanja amnijske tekočine z verniksom ali mekonija v trebušno votlino porodnice. Kaže se s klinično sliko akutnega abdomna z izrazito povišanimi vnetnimi parametri nekaj dni po porodu. Sam patofiziološki mehanizem vnetnega procesa še ni v celoti pojasnjen. Članek predstavi 22-letno porodnico, ki je razvila difuzni peritonitis z burnim vnetnim odzivom zaradi prisotne amnijske tekočine z verniksom v trebušni votlini 5. dan po opravljenem urgentnem carskem rezu v 40. tednu nosečnosti. V svetovni literaturi je doslej objavljenih zgolj 30 takšnih primerov, v Sloveniji pa o takšnem primeru še niso poročali.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"62 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139251163","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Tehnologija sekvenciranja RNK na ravni posameznih celic (scRNAseq) nam omogoča, da z visoko ločljivostjo in natančnostjo naenkrat določimo nabor vseh molekul RNK v vsaki posamezni celici, ki se nahaja v določenem vzorcu oz. tkivu. Danes je scRNAseq pomembno orodje predvsem za proučevanje kompleksnih bioloških sistemov in tkiv, kot je tumorsko tkivo, kjer je velika celična raznolikost ključnega pomena. V članku navajamo primer melanoma kože, ki je eden najpogostejših in najbolj agresivnih rakov v razvitem svetu. Čeprav se je v zadnjem času z uvedbo imunske terapije napoved izida melanoma bistveno izboljšala, pa je še vedno približno 30–40 % bolnikov, pri katerih tovrstno zdravljenje ni uspešno. Novi podatki, pridobljeni z uporabo scRNAseq, so razkrili, da je mehanizem odpornosti na zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk zelo kompleksen, da na to poleg prisotnosti in fenotipa izčrpanih limfocitov T CD8+ vpliva tudi mutacija v genu BRAF, fenotip melanocitov, prisotnost in fenotip celic mieloičnega izvora, prisotnost fibroblastov različnega fenotipa ter interakcije med vsemi celicami, ki tvorijo tumorsko mikrookolje. V prihodnosti bo torej vse bolj pomemben oseben pristop zdravljenja, ki bo temeljil na molekularni in celični opredelitvi tumorja in njegovega mikrookolja ter na napovednih bioloških označevalcih. Z uporabo tehnologije scRNAseq se bomo lahko cilju osebne medicine zelo približali, saj nam omogoča identifikacijo posameznih celic in celičnih označevalcev, ki bi lahko napovedali odziv bolnika na zdravljenje in omogoča bolj ciljano odločitev za vrsto zdravljenja za posameznega bolnika. Na ta način bi se izognili principu zdravljenja, ki temelji na “poskusu in napaki” ter tako bistveno izboljšali učinkovitost zdravljenja. Zaenkrat pa se tehnologija scRNAseq uporablja zgolj v raziskovalne namene, zato zaradi določenih omejitev ni uvedena v dejansko klinično prakso.
{"title":"Sekvenciranje RNK na ravni posameznih celic: revolucionarna tehnologija, ki nadgrajuje razumevanje kompleksnih bolezni in spodbuja oseben pristop k zdravljenju – primer melanoma kože","authors":"Tadeja Kuret, Polonca Ferk","doi":"10.6016/zdravvestn.3411","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3411","url":null,"abstract":"Tehnologija sekvenciranja RNK na ravni posameznih celic (scRNAseq) nam omogoča, da z visoko ločljivostjo in natančnostjo naenkrat določimo nabor vseh molekul RNK v vsaki posamezni celici, ki se nahaja v določenem vzorcu oz. tkivu. Danes je scRNAseq pomembno orodje predvsem za proučevanje kompleksnih bioloških sistemov in tkiv, kot je tumorsko tkivo, kjer je velika celična raznolikost ključnega pomena. V članku navajamo primer melanoma kože, ki je eden najpogostejših in najbolj agresivnih rakov v razvitem svetu. Čeprav se je v zadnjem času z uvedbo imunske terapije napoved izida melanoma bistveno izboljšala, pa je še vedno približno 30–40 % bolnikov, pri katerih tovrstno zdravljenje ni uspešno. Novi podatki, pridobljeni z uporabo scRNAseq, so razkrili, da je mehanizem odpornosti na zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk zelo kompleksen, da na to poleg prisotnosti in fenotipa izčrpanih limfocitov T CD8+ vpliva tudi mutacija v genu BRAF, fenotip melanocitov, prisotnost in fenotip celic mieloičnega izvora, prisotnost fibroblastov različnega fenotipa ter interakcije med vsemi celicami, ki tvorijo tumorsko mikrookolje. V prihodnosti bo torej vse bolj pomemben oseben pristop zdravljenja, ki bo temeljil na molekularni in celični opredelitvi tumorja in njegovega mikrookolja ter na napovednih bioloških označevalcih. Z uporabo tehnologije scRNAseq se bomo lahko cilju osebne medicine zelo približali, saj nam omogoča identifikacijo posameznih celic in celičnih označevalcev, ki bi lahko napovedali odziv bolnika na zdravljenje in omogoča bolj ciljano odločitev za vrsto zdravljenja za posameznega bolnika. Na ta način bi se izognili principu zdravljenja, ki temelji na “poskusu in napaki” ter tako bistveno izboljšali učinkovitost zdravljenja. Zaenkrat pa se tehnologija scRNAseq uporablja zgolj v raziskovalne namene, zato zaradi določenih omejitev ni uvedena v dejansko klinično prakso.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"39 10","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139253878","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Staša Mudrovčič, Helena Ban Frangež, Bojana Pinter
Izhodišča: Kronični endometritis (KE) poteka z blagimi kliničnimi znaki in naj bi bil povezan z neplodnostjo, s ponavljajočimi se splavi in ponavljajočo se neuspelo ugnezditvijo zarodka v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Ker si mnenja o ugotavljanju in zdravljenju KE v postopkih OBMP medsebojno nasprotujejo, smo si zastavili cilj sistematično pregledati članke o vplivu zdravljenja KE na reproduktivni izid pri neplodnih ženskah v postopkih OBMP.
Metode: Pregledali smo zbirko Medline. Uporabili smo deskriptorje iz tezavra Medical subject headings (Mesh), ki so vključevali ključne besede kronični endometritis (angl. chronic endometritis) in zdravljenje (angl. treatment) ter nosečnost (angl. pregnancy). Vključili smo raziskave od januarja 1971 do marca 2022.
Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav, ki so uporabile različne sheme zdravljenja. Večina raziskav je ugotavljala statistično pomembne razlike v reproduktivnem izidu po zdravljenju KE.
Zaključek: Zdravljenje KE lahko pozitivno vpliva na izid v sledečih si OBMP postopkih, vendar so še potrebne nadaljnje večje randomizirane študije.
{"title":"Vpliv zdravljenja kroničnega endometritisa na uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve – sistematični pregled literature","authors":"Staša Mudrovčič, Helena Ban Frangež, Bojana Pinter","doi":"10.6016/zdravvestn.3419","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3419","url":null,"abstract":"Izhodišča: Kronični endometritis (KE) poteka z blagimi kliničnimi znaki in naj bi bil povezan z neplodnostjo, s ponavljajočimi se splavi in ponavljajočo se neuspelo ugnezditvijo zarodka v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Ker si mnenja o ugotavljanju in zdravljenju KE v postopkih OBMP medsebojno nasprotujejo, smo si zastavili cilj sistematično pregledati članke o vplivu zdravljenja KE na reproduktivni izid pri neplodnih ženskah v postopkih OBMP.
 Metode: Pregledali smo zbirko Medline. Uporabili smo deskriptorje iz tezavra Medical subject headings (Mesh), ki so vključevali ključne besede kronični endometritis (angl. chronic endometritis) in zdravljenje (angl. treatment) ter nosečnost (angl. pregnancy). Vključili smo raziskave od januarja 1971 do marca 2022.
 Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav, ki so uporabile različne sheme zdravljenja. Večina raziskav je ugotavljala statistično pomembne razlike v reproduktivnem izidu po zdravljenju KE.
 Zaključek: Zdravljenje KE lahko pozitivno vpliva na izid v sledečih si OBMP postopkih, vendar so še potrebne nadaljnje večje randomizirane študije.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"25 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134976545","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Nada Rotovnik Kozjek, Gašper Tonin, Luka Puzigaća, Gregor Veninšek, Sergej Pirkmajer, Tajda Košir Božič, Denis Mlakar Mastnak, Jurij Aleš Košir, Laura Petrica, Karla Berlec, Katja Kogovšek, Tomaž Marš, Taja Jordan, Mitja Lainščak, Jerneja Farkaš Lainščak, Rok Poličnik, Eva Peklaj, Neža Majdič, Erik Brecelj, Alenka Marič Cevzar, Andrej Škoberne, Barbara Korošec, Rada Franko, Brigita Brumen Avramović, Renata Hribar, Ana Jelovčan, Mojca Stubelj, Nataša Bratina, Karin Sernec, Katja Povhe Jemec, Branka Stražišar, Sergeja Kozar, Mojca Jensterle, Irena Šarc, Jaka Strel, Klemen Schara, Mojca Gabrijelčič, Milena Kerin Povšič, Neža Lipovec, Evgen Benedik, Jasna Klen, Milena Blaž Kovač
Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo.
Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov.
Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo.
Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo.
{"title":"Terminologija klinične prehrane: Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja","authors":"Nada Rotovnik Kozjek, Gašper Tonin, Luka Puzigaća, Gregor Veninšek, Sergej Pirkmajer, Tajda Košir Božič, Denis Mlakar Mastnak, Jurij Aleš Košir, Laura Petrica, Karla Berlec, Katja Kogovšek, Tomaž Marš, Taja Jordan, Mitja Lainščak, Jerneja Farkaš Lainščak, Rok Poličnik, Eva Peklaj, Neža Majdič, Erik Brecelj, Alenka Marič Cevzar, Andrej Škoberne, Barbara Korošec, Rada Franko, Brigita Brumen Avramović, Renata Hribar, Ana Jelovčan, Mojca Stubelj, Nataša Bratina, Karin Sernec, Katja Povhe Jemec, Branka Stražišar, Sergeja Kozar, Mojca Jensterle, Irena Šarc, Jaka Strel, Klemen Schara, Mojca Gabrijelčič, Milena Kerin Povšič, Neža Lipovec, Evgen Benedik, Jasna Klen, Milena Blaž Kovač","doi":"10.6016/zdravvestn.3446","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3446","url":null,"abstract":"Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo.
 Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov.
 Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo.
 Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"54 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135586572","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Background: Debilitated patients with chronic empyema, who are not fit enough to undergo thoracotomy and decortication due to lung entrapment, may be offered a lower-risk alternative – an open-window thoracostomy. Vacuum-assisted closure (VAC) may accelerate empyema drainage and wound closure.
Methods: In this study, we compared two cohorts of patients receiving open-window thoracostomy (OWT) with or without VAC dressing. We included patients with chronic or postresectional empyema with multiple comorbidities or in poor general condition or on immunosuppression.
Results: Delayed wound closure by thoracoplasty was performed in 8 (28%) patients in the OWT group and 8 (53%) patients in the OWT-VAC group (OR 2.54; 95% CI: 0.704-9.168). Time until DWC was significantly shorter (p<0.001) in the OWT-VAC group (48.5 ± 27.5 days) compared to the OWT group (316.5 ± 102.5 days). Regarding complications, we found no significant differences between the two groups, except for air leak, which was found in 0 (0%) patients in the OWT group and 6 (40%) patients in the OWT-VAC group (OR 1.67; 95% CI: 1.10-2.52; p<0.001). The percentage of patients who required re-do surgery did not differ significantly between the groups - 1 (3%) patient in the OWT group vs. 2 (13%) patients in the OWT-VAC group (OR 7.0; 95% CI: 0.66 – 74.29; p=0.07).
Conclusion: Our experience shows that using VAC therapy in OWT can significantly shorten the overall treatment time. It can be safely used at home and in an outpatient setting.
{"title":"Use of vacuum-assisted closure in the treatment of complex intrapleural infections","authors":"Matic Domjan, Tomaž Štupnik, Matevž Srpčič","doi":"10.6016/zdravvestn.3406","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3406","url":null,"abstract":"Background: Debilitated patients with chronic empyema, who are not fit enough to undergo thoracotomy and decortication due to lung entrapment, may be offered a lower-risk alternative – an open-window thoracostomy. Vacuum-assisted closure (VAC) may accelerate empyema drainage and wound closure.
 Methods: In this study, we compared two cohorts of patients receiving open-window thoracostomy (OWT) with or without VAC dressing. We included patients with chronic or postresectional empyema with multiple comorbidities or in poor general condition or on immunosuppression.
 Results: Delayed wound closure by thoracoplasty was performed in 8 (28%) patients in the OWT group and 8 (53%) patients in the OWT-VAC group (OR 2.54; 95% CI: 0.704-9.168). Time until DWC was significantly shorter (p<0.001) in the OWT-VAC group (48.5 ± 27.5 days) compared to the OWT group (316.5 ± 102.5 days). Regarding complications, we found no significant differences between the two groups, except for air leak, which was found in 0 (0%) patients in the OWT group and 6 (40%) patients in the OWT-VAC group (OR 1.67; 95% CI: 1.10-2.52; p<0.001). The percentage of patients who required re-do surgery did not differ significantly between the groups - 1 (3%) patient in the OWT group vs. 2 (13%) patients in the OWT-VAC group (OR 7.0; 95% CI: 0.66 – 74.29; p=0.07).
 Conclusion: Our experience shows that using VAC therapy in OWT can significantly shorten the overall treatment time. It can be safely used at home and in an outpatient setting.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"48 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"136378781","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Tjaša Sorčan, Bor Hrvatin Stančič, Špela Zemljič Jokhadar, Mirjana Liović
Leta 1962 je Gurdon odkril, da je specializacija celic reverzibilna; jedro v jajčni celici žabe je nadomestil z jedrom iz črevesne celice. Iz spremenjene jajčne celice se je razvil paglavec. Leta 2006 je Yamanaka odkril, kako je mogoče z uporabo le nekaj genov reprogramirati odrasle mišje celice v stanje, ki je podobno embrionalnim celicam. Tako pridobljene celice so poimenovali inducirane pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v vse vrste celic v telesu, zato so obetavno orodje za različne pristope zdravljenja, ki temeljijo na celični terapiji. Gurdon in Yamanaka sta za odkritje, da je mogoče dozorele celice reprogramirati v pluripotentno stanje, leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo. V tem prispevku bomo prikazali kratek pregled dognanj na tem področju, pri čemer bomo poudarili področje skupine redkih dednih bolezni krhkosti kože.
{"title":"Inducirane pluripotentne matične celice in možnosti njihove uporabe pri zdravljenju dednih bolezni kože","authors":"Tjaša Sorčan, Bor Hrvatin Stančič, Špela Zemljič Jokhadar, Mirjana Liović","doi":"10.6016/zdravvestn.3410","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3410","url":null,"abstract":"Leta 1962 je Gurdon odkril, da je specializacija celic reverzibilna; jedro v jajčni celici žabe je nadomestil z jedrom iz črevesne celice. Iz spremenjene jajčne celice se je razvil paglavec. Leta 2006 je Yamanaka odkril, kako je mogoče z uporabo le nekaj genov reprogramirati odrasle mišje celice v stanje, ki je podobno embrionalnim celicam. Tako pridobljene celice so poimenovali inducirane pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v vse vrste celic v telesu, zato so obetavno orodje za različne pristope zdravljenja, ki temeljijo na celični terapiji. Gurdon in Yamanaka sta za odkritje, da je mogoče dozorele celice reprogramirati v pluripotentno stanje, leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo. V tem prispevku bomo prikazali kratek pregled dognanj na tem področju, pri čemer bomo poudarili področje skupine redkih dednih bolezni krhkosti kože.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"194 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"136378950","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：