Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi. Metode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov. Rezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01). Zaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.
背景：腰背痛是一种非常常见的疾病，但往往没有明确的病因。除了药物治疗和非药物治疗外，还采用侵入性方法进行治疗。我们比较了两组接受屈曲点阻滞和 X 光引导阻滞的患者在手术当天、手术后 1 个月和 3 个月的疼痛强度、疼痛质量、镇痛药消耗量和生活质量方面的差异。方法：45 名选择侵入性治疗方法的慢性腰背痛患者被纳入前瞻性随机研究。根据阻滞类型将患者分为两组。使用麦吉尔疼痛问卷和简短疼痛问卷对手术当天的疼痛质量、疼痛强度、生活质量和镇痛药消耗量进行评估，然后在1个月和3个月时进行评估。结果：两组在人口统计学、就业状况和镇痛药用量方面具有可比性。腰椎屈曲点阻滞患者在 1 个月和 3 个月时的麦吉尔疼痛时间进程明显较低（1 个月：3.8 vs. 5.7；p = 0.01；3 个月：3.8 vs. 5.5；p = 0.01）。 该组患者在 1 个月时行走明显更轻松（5.9 vs. 5.5；p = 0.01）。与X光引导阻滞相比，屈曲点阻滞后1个月疼痛对生活质量的影响在统计学上明显降低（40.9 vs. 48.3；p = 0.04），3个月后，两组患者的阻滞效果相当（40 vs. 45.6；p = 0.2）。阻滞后 1 个月，X 光引导下阻滞组的睡眠质量明显改善（7.1 对 5.1；P = 0.01）。 结论：我们的研究在斯洛文尼亚首次比较了触发点阻滞和 X 光引导下正中脊神经后路阻滞的疗效。我们在文献中没有发现类似的研究。在我们的研究中，我们发现 X 光阻断组的睡眠质量有所改善；该组患者的疼痛对生活质量的影响也较小。我们还观察到触发点阻断组的生活质量有所改善。
{"title":"Eksploracijska primerjava dveh metod invazivnega zdravljenja lumboishialgije","authors":"Tajda Doupona, Jasmina Markovič Božič, Gorazd Požlep, Alenka Spindler Vesel","doi":"10.6016/zdravvestn.3405","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3405","url":null,"abstract":"Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi. \u0000Metode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov. \u0000Rezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01). \u0000Zaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"20 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139776473","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi. Metode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov. Rezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01). Zaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.
背景：腰背痛是一种非常常见的疾病，但往往没有明确的病因。除了药物治疗和非药物治疗外，还采用侵入性方法进行治疗。我们比较了两组接受屈曲点阻滞和 X 光引导阻滞的患者在手术当天、手术后 1 个月和 3 个月的疼痛强度、疼痛质量、镇痛药消耗量和生活质量方面的差异。方法：45 名选择侵入性治疗方法的慢性腰背痛患者被纳入前瞻性随机研究。根据阻滞类型将患者分为两组。使用麦吉尔疼痛问卷和简短疼痛问卷对手术当天的疼痛质量、疼痛强度、生活质量和镇痛药消耗量进行评估，然后在1个月和3个月时进行评估。结果：两组在人口统计学、就业状况和镇痛药用量方面具有可比性。腰椎屈曲点阻滞患者在 1 个月和 3 个月时的麦吉尔疼痛时间进程明显较低（1 个月：3.8 vs. 5.7；p = 0.01；3 个月：3.8 vs. 5.5；p = 0.01）。 该组患者在 1 个月时行走明显更轻松（5.9 vs. 5.5；p = 0.01）。与X光引导阻滞相比，屈曲点阻滞后1个月疼痛对生活质量的影响在统计学上明显降低（40.9 vs. 48.3；p = 0.04），3个月后，两组患者的阻滞效果相当（40 vs. 45.6；p = 0.2）。阻滞后 1 个月，X 光引导下阻滞组的睡眠质量明显改善（7.1 对 5.1；P = 0.01）。 结论：我们的研究在斯洛文尼亚首次比较了触发点阻滞和 X 光引导下正中脊神经后路阻滞的疗效。我们在文献中没有发现类似的研究。在我们的研究中，我们发现 X 光阻断组的睡眠质量有所改善；该组患者的疼痛对生活质量的影响也较小。我们还观察到触发点阻断组的生活质量有所改善。
{"title":"Eksploracijska primerjava dveh metod invazivnega zdravljenja lumboishialgije","authors":"Tajda Doupona, Jasmina Markovič Božič, Gorazd Požlep, Alenka Spindler Vesel","doi":"10.6016/zdravvestn.3405","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3405","url":null,"abstract":"Izhodišča: Bolečina v križu je zelo pogosto stanje, vendar zanjo pogosto ne najdemo jasnega vzroka. Poleg farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov jo zdravimo tudi z invazivnimi pristopi. Primerjali smo razlike glede jakosti, kakovosti bolečine, porabe analgetikov ter kakovosti življenja med skupinama bolnikov z blokado prožilnih točk in rentgensko vodeno blokado na dan posega, po enem in treh mesecih po blokadi. \u0000Metode: V prospektivno randomizirano raziskavo smo vključili 45 bolnikov s kroničnimi bolečinami v križu, pri katerih smo se odločili za invazivni pristop k zdravljenju. Bolnike smo razdelili v dve skupini glede na vrsto blokade. S pomočjo McGillovega vprašalnika o bolečini in Kratkega vprašalnika o bolečini smo na dan posega, nato po 1 mesecu in 3 mesecih ocenili kakovost bolečine, jakost bolečine, kakovost življenja in porabo analgetikov. \u0000Rezultati: Skupini sta primerljivi v demografskih podatkih, statusu zaposlenosti in porabi analgetikov. Pri bolnikih z ledveno blokado prožilnih točk je bil statistično pomembno nižji časovni potek bolečine po McGillovem vprašalniku po 1 mesecu in 3 mesecih (po 1 mesecu: 3,8 vs. 5,7; p = 0,01; po 3 mesecih 3,8 vs. 5,5; p = 0,01). Bolniki v tej skupini so po 1 mesecu statistično pomembno lažje hodili (5,9 vs. 7,4; p = 0,03). Vpliv bolečine na kakovost življenja je bil 1 mesec po blokadi prožilnih točk statistično pomembno manjši v primerjavi z rentgensko vodeno blokado (40,9 vs. 48,3; p = 0,04), po 3 mesecih pa se v obeh skupinah primerljivo pozna ugoden učinek blokade (40 vs. 45,6; p = 0,2). Kakovost spanja se je v skupini z rentgensko vodeno blokado pomembno izboljšala po 1 mesecu po blokadi (7,1 vs. 5,1; p = 0,01). \u0000Zaključek: Naša raziskava prvič v Sloveniji primerja učinkovitost blokade prožilnih točk in rentgensko vodene blokade mediane veje zadnje veje spinalnega živca. Tudi v literaturi nismo našli podobnih raziskav. V naši raziskavi smo ugotovili izboljšano kakovost spanja pri skupini z rentgensko blokado; v tej skupini je bil tudi manjši vpliv bolečine na kakovost življenja. Izboljšanje kakovosti življenja smo opazovali tudi pri skupini z blokado prožilnih točk.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"180 3","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139836018","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Damir Franić, Bojana Pinter, Veljko Vlaisavljević, Tinkara Srnovršnik, Mišo Šabovič, Jovana Nikolajević, Gabrijela Simetinger, Milan Reljič, J. Knez, Ksenija Geršak, Matija Barbič, Andrej Janež, Zvezdan Pirtošek, Tomaž Kocjan
Obravnava žensk v obdobju predmenopavze, ob menopavzi in kasneje se je v novem tisočletju pomembno spremenila. Randomizirane klinične raziskave so bistveno omejile indikacije za uvedbo hormonskega zdravljenja (HZ) in s tem menopavzno medicino postavile pred velik izziv. Na srečo so najnovejša dognanja potrdila, da je ob pravilni uporabi in izbiri HZ korist še vedno bistveno večja od tveganja. Zato smo pripravili posodobljena stališča o menopavzni medicini, ki so v skladu z aktualnimi mednarodnimi priporočili in prilagojena posebnostim slovenskega prostora.
{"title":"Strokovna stališča Slovenskega združenja za reproduktivno medicino (SZRM) o menopavzni medicini","authors":"Damir Franić, Bojana Pinter, Veljko Vlaisavljević, Tinkara Srnovršnik, Mišo Šabovič, Jovana Nikolajević, Gabrijela Simetinger, Milan Reljič, J. Knez, Ksenija Geršak, Matija Barbič, Andrej Janež, Zvezdan Pirtošek, Tomaž Kocjan","doi":"10.6016/zdravvestn.3512","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3512","url":null,"abstract":"Obravnava žensk v obdobju predmenopavze, ob menopavzi in kasneje se je v novem tisočletju pomembno spremenila. Randomizirane klinične raziskave so bistveno omejile indikacije za uvedbo hormonskega zdravljenja (HZ) in s tem menopavzno medicino postavile pred velik izziv. Na srečo so najnovejša dognanja potrdila, da je ob pravilni uporabi in izbiri HZ korist še vedno bistveno večja od tveganja. Zato smo pripravili posodobljena stališča o menopavzni medicini, ki so v skladu z aktualnimi mednarodnimi priporočili in prilagojena posebnostim slovenskega prostora.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"37 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139784330","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Damir Franić, Bojana Pinter, Veljko Vlaisavljević, Tinkara Srnovršnik, Mišo Šabovič, Jovana Nikolajević, Gabrijela Simetinger, Milan Reljič, J. Knez, Ksenija Geršak, Matija Barbič, Andrej Janež, Zvezdan Pirtošek, Tomaž Kocjan
Obravnava žensk v obdobju predmenopavze, ob menopavzi in kasneje se je v novem tisočletju pomembno spremenila. Randomizirane klinične raziskave so bistveno omejile indikacije za uvedbo hormonskega zdravljenja (HZ) in s tem menopavzno medicino postavile pred velik izziv. Na srečo so najnovejša dognanja potrdila, da je ob pravilni uporabi in izbiri HZ korist še vedno bistveno večja od tveganja. Zato smo pripravili posodobljena stališča o menopavzni medicini, ki so v skladu z aktualnimi mednarodnimi priporočili in prilagojena posebnostim slovenskega prostora.
{"title":"Strokovna stališča Slovenskega združenja za reproduktivno medicino (SZRM) o menopavzni medicini","authors":"Damir Franić, Bojana Pinter, Veljko Vlaisavljević, Tinkara Srnovršnik, Mišo Šabovič, Jovana Nikolajević, Gabrijela Simetinger, Milan Reljič, J. Knez, Ksenija Geršak, Matija Barbič, Andrej Janež, Zvezdan Pirtošek, Tomaž Kocjan","doi":"10.6016/zdravvestn.3512","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3512","url":null,"abstract":"Obravnava žensk v obdobju predmenopavze, ob menopavzi in kasneje se je v novem tisočletju pomembno spremenila. Randomizirane klinične raziskave so bistveno omejile indikacije za uvedbo hormonskega zdravljenja (HZ) in s tem menopavzno medicino postavile pred velik izziv. Na srečo so najnovejša dognanja potrdila, da je ob pravilni uporabi in izbiri HZ korist še vedno bistveno večja od tveganja. Zato smo pripravili posodobljena stališča o menopavzni medicini, ki so v skladu z aktualnimi mednarodnimi priporočili in prilagojena posebnostim slovenskega prostora.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"72 9","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-02-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139844025","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Endometrioza je kronična vnetna bolezen, ki prizadene 6–10 % žensk v rodnem obdobju. Njeni simptomi vplivajo tako na fizično kot tudi psihično in socialno življenje in so eden od glavnih vzrokov za odsotnost žensk z dela in od pouka. Uspešnost medikamentnega in kirurškega zdravljenja endometrioze je omejena, zato bolnice iščejo dodatne možnosti za lajšanje simptomov, ki med drugim pogosto vključujejo prilagoditev prehrane. Danes lahko prosto dostopno na spletu najdemo številne diete za bolnice z endometriozo, ki pa so jih pogosto zasnovale bolnice same in ne temeljijo na znanstvenih dokazih. Prehrana pri endometriozi je tako vse pogostejši predmet raziskovanja. Številne raziskave nakazujejo pozitiven vpliv določenih hranil na pojavnost in simptome, povezane z endometriozo. Da bi dobili boljši vpogled v vlogo prehrane pri endometriozi, smo pregledali literaturo, ki opisuje vpliv hranil ali prehrane na pojavnost endometrioze in na simptome, povezane z njo.
{"title":"Kaj vemo o vplivu prehrane na endometriozo in njene simptome","authors":"Eva Bojc Šmid, Helena Ban Frangež, Vesna Šalamun","doi":"10.6016/zdravvestn.3440","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3440","url":null,"abstract":"Endometrioza je kronična vnetna bolezen, ki prizadene 6–10 % žensk v rodnem obdobju. Njeni simptomi vplivajo tako na fizično kot tudi psihično in socialno življenje in so eden od glavnih vzrokov za odsotnost žensk z dela in od pouka. Uspešnost medikamentnega in kirurškega zdravljenja endometrioze je omejena, zato bolnice iščejo dodatne možnosti za lajšanje simptomov, ki med drugim pogosto vključujejo prilagoditev prehrane. Danes lahko prosto dostopno na spletu najdemo številne diete za bolnice z endometriozo, ki pa so jih pogosto zasnovale bolnice same in ne temeljijo na znanstvenih dokazih. Prehrana pri endometriozi je tako vse pogostejši predmet raziskovanja. Številne raziskave nakazujejo pozitiven vpliv določenih hranil na pojavnost in simptome, povezane z endometriozo. Da bi dobili boljši vpogled v vlogo prehrane pri endometriozi, smo pregledali literaturo, ki opisuje vpliv hranil ali prehrane na pojavnost endometrioze in na simptome, povezane z njo.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":" 43","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138961857","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Razvija se vse več bioloških zdravil, med katerimi prevladujejo zdravila z monoklonskimi protitelesi (angl. monoclonal antibodies, mAb), ki omogočajo specifično in učinkovito zdravljenje z manj neželenimi učinki. Zaradi kompleksne in občutljive proteinske zgradbe mAb je treba takšna zdravila vnašati parenteralno. Intravensko apliciranje, ki prevladuje, je lahko boleče, dolgotrajno in zahteva celo hospitalizacijo. Zato je vse več zdravil z mAb v razvoju namenjenih subkutani aplikaciji, ki je hitrejša, omogoča nižje stroške zdravljenja in boljše sodelovanje bolnikov. Subkutano pa lahko vbrizgamo le majhen volumen raztopine, zato so pogosto potrebne visoke koncentracije mAb, ki lahko povečajo viskoznost raztopin in povzročijo fizikalno nestabilnost molekul mAb v njih. Zdravila z mAb zato vsebujejo pufre, stabilizatorje in pomožne snovi za znižanje viskoznosti, ki prispevajo tudi k fizikalni stabilnosti mAb. Poleg teh sestavin članek predstavi tudi pomožne snovi, ki omogočajo vbrizgati večji volumen zdravila v podkožje in kombinacije terapevtskih mAb. Opisani so tudi inovativni sistemi za subkutano apliciranje mAb, kot so kompleksi, nanoklastri, suspenzije, mikrodelci in hidrogeli, ki so še v fazi razvijanja.
{"title":"Subkutano apliciranje monoklonskih protiteles: pregled sestavin zdravil","authors":"Pegi Ahlin Grabnar, Monika Prašnikar, Mirjana Gašperlin","doi":"10.6016/zdravvestn.3437","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3437","url":null,"abstract":"Razvija se vse več bioloških zdravil, med katerimi prevladujejo zdravila z monoklonskimi protitelesi (angl. monoclonal antibodies, mAb), ki omogočajo specifično in učinkovito zdravljenje z manj neželenimi učinki. Zaradi kompleksne in občutljive proteinske zgradbe mAb je treba takšna zdravila vnašati parenteralno. Intravensko apliciranje, ki prevladuje, je lahko boleče, dolgotrajno in zahteva celo hospitalizacijo. Zato je vse več zdravil z mAb v razvoju namenjenih subkutani aplikaciji, ki je hitrejša, omogoča nižje stroške zdravljenja in boljše sodelovanje bolnikov. Subkutano pa lahko vbrizgamo le majhen volumen raztopine, zato so pogosto potrebne visoke koncentracije mAb, ki lahko povečajo viskoznost raztopin in povzročijo fizikalno nestabilnost molekul mAb v njih. Zdravila z mAb zato vsebujejo pufre, stabilizatorje in pomožne snovi za znižanje viskoznosti, ki prispevajo tudi k fizikalni stabilnosti mAb. Poleg teh sestavin članek predstavi tudi pomožne snovi, ki omogočajo vbrizgati večji volumen zdravila v podkožje in kombinacije terapevtskih mAb. Opisani so tudi inovativni sistemi za subkutano apliciranje mAb, kot so kompleksi, nanoklastri, suspenzije, mikrodelci in hidrogeli, ki so še v fazi razvijanja.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"105 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138590593","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Intermitentna klavdikacija je najpogostejši simptom periferne arterijske bolezni (PAB), ki se običajno izrazi kot stiskajoča bolečina v mišičju spodnjih udov med hojo, ki s počitkom izgine. Intermitentna klavdikacija okrni kakovost življenja pri bolnikih s PAB. Veljavne smernice priporočajo nadzorovano vadbo hoje kot zdravljenje prve izbire pri bolnikih s PAB. Telesna vadba olajša simptome, podaljša t.i. klavdikacijsko razdaljo, prehojeno razdaljo brez intermitentne klavdikacije, obenem pa je s svojimi sistemskimi učinki na srce in žilje ter presnovo ukrep, ki lahko izboljša preživetje in olajša obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Programi nadzorovane vadbe naj bi trajali vsaj 3 mesece, se izvajali vsaj 3-krat na teden, posamezne vadbe pa naj bi trajale 30 do 60 minut. V nadaljevanju opisujemo protokole različnih programov nadzorovane vadbe, ki so se izkazali kot učinkoviti pri izboljšanju prehojene razdalje ter kazalnikov srčno-žilnega zdravja pri bolnikih s PAB.
{"title":"Nadzorovana vadba pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo – pregled literature","authors":"Marko Novaković, Kevin Pelicon, Ivan Krajnc","doi":"10.6016/zdravvestn.3483","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3483","url":null,"abstract":"Intermitentna klavdikacija je najpogostejši simptom periferne arterijske bolezni (PAB), ki se običajno izrazi kot stiskajoča bolečina v mišičju spodnjih udov med hojo, ki s počitkom izgine. Intermitentna klavdikacija okrni kakovost življenja pri bolnikih s PAB. Veljavne smernice priporočajo nadzorovano vadbo hoje kot zdravljenje prve izbire pri bolnikih s PAB. Telesna vadba olajša simptome, podaljša t.i. klavdikacijsko razdaljo, prehojeno razdaljo brez intermitentne klavdikacije, obenem pa je s svojimi sistemskimi učinki na srce in žilje ter presnovo ukrep, ki lahko izboljša preživetje in olajša obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Programi nadzorovane vadbe naj bi trajali vsaj 3 mesece, se izvajali vsaj 3-krat na teden, posamezne vadbe pa naj bi trajale 30 do 60 minut. V nadaljevanju opisujemo protokole različnih programov nadzorovane vadbe, ki so se izkazali kot učinkoviti pri izboljšanju prehojene razdalje ter kazalnikov srčno-žilnega zdravja pri bolnikih s PAB.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"3 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-04","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138602314","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Helena Ribič, Ingrid Berce, Tjaša Žohar Čretnik, Urška Dermota, Marica Lugovski, Tatjan Harlander
Background: Acute uncomplicated cystitis in women is a common reason for antibiotic treatment in the outpatient clinic of family doctors. Microbiological diagnostics is not indicated; treatment is generally empirical and based on guidelines and recommendations. Therefore, we do not have representative data on the incidence and sensitivity of pathogens from regular laboratory work. Special targeted research is needed. Methods: We present the results of the prospective research conducted in four regional laboratories of the Centre for Medical Microbiology NLZOH between 15 September 2017 and 31 December 2019. We included 110 female patients with suspected acute uncomplicated cystitis who completed a questionnaire and submitted urine samples for microbiological examination. Results: The result of urine examination was positive in 79 patients (71.8%). Among all isolates, the most common bacterium was Escherichia coli (74%), followed by Staphylococcus saprophyticus (10%), and others. The susceptibility of E. coli to trimethoprim with sulfamethoxazole was 85.5%, to nitrofurantoin 98.4%, and to fosfomycin 100%. S. saprophyticus isolates were susceptible to the tested antibiotics except for fosfomycin, against which the bacterium is intrinsically resistant. The total susceptibility of all isolates was 85.8% - 88.2% for trimethoprim with sulfamethoxazole, 88.1% - 95.2% for nitrofurantoin, 73.8% - 80.8% for fosfomycin, 72.6% for ampicillin and amoxicillin, 97.7% for cefadroxil, and 98.9% for amoxicillin with clavulanate acid. A comparison with the results of monitoring bacterial resistance as part of the regular work of microbiological laboratories shows significant differences for most of the tested antibiotics. Conclusion: The research results show a relatively good susceptibility of the causative agents of acute uncomplicated cystitis to oral antibiotics, the only exception being amoxicillin.
{"title":"Občutljivost za antibiotike pri povzročiteljih nezapletenega cistitisa v Sloveniji","authors":"Helena Ribič, Ingrid Berce, Tjaša Žohar Čretnik, Urška Dermota, Marica Lugovski, Tatjan Harlander","doi":"10.6016/zdravvestn.3448","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3448","url":null,"abstract":"Background: Acute uncomplicated cystitis in women is a common reason for antibiotic treatment in the outpatient clinic of family doctors. Microbiological diagnostics is not indicated; treatment is generally empirical and based on guidelines and recommendations. Therefore, we do not have representative data on the incidence and sensitivity of pathogens from regular laboratory work. Special targeted research is needed. \u0000Methods: We present the results of the prospective research conducted in four regional laboratories of the Centre for Medical Microbiology NLZOH between 15 September 2017 and 31 December 2019. We included 110 female patients with suspected acute uncomplicated cystitis who completed a questionnaire and submitted urine samples for microbiological examination. \u0000Results: The result of urine examination was positive in 79 patients (71.8%). Among all isolates, the most common bacterium was Escherichia coli (74%), followed by Staphylococcus saprophyticus (10%), and others. The susceptibility of E. coli to trimethoprim with sulfamethoxazole was 85.5%, to nitrofurantoin 98.4%, and to fosfomycin 100%. S. saprophyticus isolates were susceptible to the tested antibiotics except for fosfomycin, against which the bacterium is intrinsically resistant. The total susceptibility of all isolates was 85.8% - 88.2% for trimethoprim with sulfamethoxazole, 88.1% - 95.2% for nitrofurantoin, 73.8% - 80.8% for fosfomycin, 72.6% for ampicillin and amoxicillin, 97.7% for cefadroxil, and 98.9% for amoxicillin with clavulanate acid. A comparison with the results of monitoring bacterial resistance as part of the regular work of microbiological laboratories shows significant differences for most of the tested antibiotics. \u0000Conclusion: The research results show a relatively good susceptibility of the causative agents of acute uncomplicated cystitis to oral antibiotics, the only exception being amoxicillin.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":"15 11","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-04","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138603115","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Vesna Fabjan Vodušek, Tanja Premru Sršen, Faris Mujezinović
Preeklampsija je pomemben vzrok maternalne in neonatalne umrljivosti in obolevnosti po vsem svetu. Opredeljena je kot pojav povečanega arterijskega tlaka po 20. tednu nosečnosti s pridruženo proteinurijo in/ali disfunkcijo materinih organov ali zastojem plodove rasti. Medtem ko je smrt mater zaradi preeklampsije v razvitih državah manj pogosta, pa je obolevnost velika in pomembno prispeva k pogostosti sprejemov na oddelke za intenzivno nego in terapijo. Preeklampsija je vzrok za približno 15–20 % vseh prezgodnjih porodov, kar povečuje neonatalno umrljivost in dolgoročno obolevnost novorojenčkov. Aspirin v majhnem odmerku ima preventivni učinek na pojav preeklampsije le v primeru, če se začne jemati pred 16. tednom nosečnosti. Da bi odkrili, pri katerih nosečnicah je tveganje za preeklampsijo povečano, potrebujemo učinkovito presejanje, ki bo organizacijsko, cenovno in po učinkovitosti najprimernejše za izvajanje na primarni ravni.
{"title":"Stališče ZPMS o preventivnem zdravljenju nosečnic s povečanim tveganjem za preeklampsijo z nizkoodmernim aspirinom","authors":"Vesna Fabjan Vodušek, Tanja Premru Sršen, Faris Mujezinović","doi":"10.6016/zdravvestn.3479","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3479","url":null,"abstract":"Preeklampsija je pomemben vzrok maternalne in neonatalne umrljivosti in obolevnosti po vsem svetu. Opredeljena je kot pojav povečanega arterijskega tlaka po 20. tednu nosečnosti s pridruženo proteinurijo in/ali disfunkcijo materinih organov ali zastojem plodove rasti. Medtem ko je smrt mater zaradi preeklampsije v razvitih državah manj pogosta, pa je obolevnost velika in pomembno prispeva k pogostosti sprejemov na oddelke za intenzivno nego in terapijo. Preeklampsija je vzrok za približno 15–20 % vseh prezgodnjih porodov, kar povečuje neonatalno umrljivost in dolgoročno obolevnost novorojenčkov. Aspirin v majhnem odmerku ima preventivni učinek na pojav preeklampsije le v primeru, če se začne jemati pred 16. tednom nosečnosti. Da bi odkrili, pri katerih nosečnicah je tveganje za preeklampsijo povečano, potrebujemo učinkovito presejanje, ki bo organizacijsko, cenovno in po učinkovitosti najprimernejše za izvajanje na primarni ravni.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":" 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138613279","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Nada Rotovnik Kozjek, Gašper Tonin, Luka Puzigaća, Gregor Veninšek, Sergej Pirkmajer, Tajda Košir Božič, Denis Mlakar Mastnak, J. Košir, Laura Petrica, Karla Berlec, Katja Kogovšek, Tomaž Marš, Taja Jordan, Mitja Lainščak, Jerneja Farkaš Lainščak, Rok Poličnik, Eva Peklaj, Neža Majdič, Erik Brecelj, Alenka Marič Cevzar, Andrej Škoberne, B. Korošec, Rada Franko, Brigita Brumen Avramović, Renata Hribar, Ana Jelovčan, Mojca Stubelj, Nataša Bratina, Karin Sernec, Katja Povhe Jemec, Branka Stražišar, Sergeja Kozar, Mojca Jensterle, Irena Šarc, Jaka Strel, Klemen Schara, M. Gabrijelčič, Milena Kerin Povšič, N. Lipovec, Evgen Benedik, Jasna Klen, Milena Blaž Kovač
Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov.
{"title":"Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled","authors":"Nada Rotovnik Kozjek, Gašper Tonin, Luka Puzigaća, Gregor Veninšek, Sergej Pirkmajer, Tajda Košir Božič, Denis Mlakar Mastnak, J. Košir, Laura Petrica, Karla Berlec, Katja Kogovšek, Tomaž Marš, Taja Jordan, Mitja Lainščak, Jerneja Farkaš Lainščak, Rok Poličnik, Eva Peklaj, Neža Majdič, Erik Brecelj, Alenka Marič Cevzar, Andrej Škoberne, B. Korošec, Rada Franko, Brigita Brumen Avramović, Renata Hribar, Ana Jelovčan, Mojca Stubelj, Nataša Bratina, Karin Sernec, Katja Povhe Jemec, Branka Stražišar, Sergeja Kozar, Mojca Jensterle, Irena Šarc, Jaka Strel, Klemen Schara, M. Gabrijelčič, Milena Kerin Povšič, N. Lipovec, Evgen Benedik, Jasna Klen, Milena Blaž Kovač","doi":"10.6016/zdravvestn.3447","DOIUrl":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3447","url":null,"abstract":"Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. \u0000Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. \u0000Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. \u0000Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":" 6","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138619514","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：