Pub Date : 2021-09-23DOI: 10.14528/snr.2021.55.3.3072
Leona Cilar, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, Jadranka Stričević, Nataša Marčun Varda, Petra Klanjšek
Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti.Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize.Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba.Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.
{"title":"Ukrepi za obravnavo otroka z okužbo zgornjih dihalnih poti","authors":"Leona Cilar, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, Jadranka Stričević, Nataša Marčun Varda, Petra Klanjšek","doi":"10.14528/snr.2021.55.3.3072","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3072","url":null,"abstract":"Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti.Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize.Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba.Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev. ","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42701530","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-23DOI: 10.14528/snr.2021.55.3.3007
Saša Šajn Lekše, Rok Drnovšek, Alenka Žibert, Marija Milavec Kapun
Uvod: Vest je večdimenzionalni koncept, zaradi katerega se medicinska sestra more zavedati manj kakovostne oskrbe bolnika in lastnih omejitev. Delovanje v nasprotju z lastno vestjo lahko vodi v izgorelost. Namen raziskave je bil prikazati povezanost bremena vesti in izgorelosti med zaposlenimi v intenzivni zdravstveni negi.Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na priložnostnem vzorcu 46 medicinskih sester. Uporabljen je bil vprašalnik Stress of Conscience (slovensko »Slaba vest«). Vprašalnik je pokazal visoko notranjo skladnost (Cronbach α = 0,875). Podatki so bili zbrani v decembru 2017 in obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 23. Analizirani so bili z opisno in bivariatno statistiko. Uporabljeni so bili Fisherjev natančni test, T-test dveh neodvisnih vzorcev oziroma Mann-Whitneyev U-test ter enosmerna ANOVA.Rezultati: Starost in spol statistično značilno vplivata na breme vesti (p = 0,048 za starost oziroma p = 0,005 za spol). Statistično značilnih vplivov spola, starosti, trajanja zaposlitve ali izobrazbe na prisotnost števila simptomov izgorelosti raziskava ni pokazala. Z izgorelostjo je najbolj povezan (r = 0,503, p < 0,001) vpliv delovnega okolja na zasebno življenje.Diskusija in zaključek: Slaba vest je prisotna med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne nege in terapije. Medicinskim sestram povzročajo slabo vest številni dejavniki. Raziskava je pokazala, da večje breme vesti povečuje število simptomov izgorelosti. Nadaljnje raziskovalno delo je smiselno usmeriti v zmanjševanje bremena vesti in izgorelosti.
{"title":"Slaba vest in izgorelost medicinskih sester v enotah intenzivne nege in terapije","authors":"Saša Šajn Lekše, Rok Drnovšek, Alenka Žibert, Marija Milavec Kapun","doi":"10.14528/snr.2021.55.3.3007","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3007","url":null,"abstract":"Uvod: Vest je večdimenzionalni koncept, zaradi katerega se medicinska sestra more zavedati manj kakovostne oskrbe bolnika in lastnih omejitev. Delovanje v nasprotju z lastno vestjo lahko vodi v izgorelost. Namen raziskave je bil prikazati povezanost bremena vesti in izgorelosti med zaposlenimi v intenzivni zdravstveni negi.Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na priložnostnem vzorcu 46 medicinskih sester. Uporabljen je bil vprašalnik Stress of Conscience (slovensko »Slaba vest«). Vprašalnik je pokazal visoko notranjo skladnost (Cronbach α = 0,875). Podatki so bili zbrani v decembru 2017 in obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 23. Analizirani so bili z opisno in bivariatno statistiko. Uporabljeni so bili Fisherjev natančni test, T-test dveh neodvisnih vzorcev oziroma Mann-Whitneyev U-test ter enosmerna ANOVA.Rezultati: Starost in spol statistično značilno vplivata na breme vesti (p = 0,048 za starost oziroma p = 0,005 za spol). Statistično značilnih vplivov spola, starosti, trajanja zaposlitve ali izobrazbe na prisotnost števila simptomov izgorelosti raziskava ni pokazala. Z izgorelostjo je najbolj povezan (r = 0,503, p < 0,001) vpliv delovnega okolja na zasebno življenje.Diskusija in zaključek: Slaba vest je prisotna med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne nege in terapije. Medicinskim sestram povzročajo slabo vest številni dejavniki. Raziskava je pokazala, da večje breme vesti povečuje število simptomov izgorelosti. Nadaljnje raziskovalno delo je smiselno usmeriti v zmanjševanje bremena vesti in izgorelosti.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47543511","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-23DOI: 10.14528/snr.2021.55.3.3045
Maja Hriberšek, Maja Strauss, Gregor Rečnik
Uvod: Rekonstrukcija sprednje križne vezi kolena spada med uveljavljene metode zdravljenja po pretrganju sprednjega križnega ligamenta. Pomembno je oceniti celoten vpliv posega na zdravje posameznika, ki se lahko odraža v kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pacientov po rekonstrukciji sprednje križne vezi.Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature na podlagi metodologije PRISMA. Vključene so bile raziskave iz obdobja od 2009 do 2019. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in COBISS. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav.Rezultati: Izmed 1.141 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 21 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da se lahko po rekonstrukciji sprednje križne vezi uporabljajo vprašalniki in lestvice, ki ocenjujejo dva vidika: kakovost življenja, povezano s kolenom, in kakovost življenja, povezano z zdravjem. V večini raziskav so poročali o dobri kakovosti življenja. Boljši rezultati se navajajo pri merjenju kakovosti življenja, povezani z zdravjem. Na rezultate in izide kakovosti življenja po posegu lahko vpliva več različnih dejavnikov.Diskusija in zaključek: Rekonstrukcija sprednje križne vezi lahko vpliva na kakovost življenja pacientov. Ugotovitve raziskav lahko koristijo na področju predoperativne zdravstvene vzgoje pacientov glede kratkoročnih in dolgoročnih izidov po posegu ter pri razvoju strategij izboljšanja pooperativne kakovosti življenja.
引言：重建膝关节前交叉韧带是治疗前交叉韧带断裂的既定方法之一。评估干预措施对个人健康的总体影响很重要，这可以反映在生活质量中。本研究的目的是确定前交叉韧带重建后患者的生活质量。方法：采用基于PRISMA方法的综合文献综述。包括2009年至2019年的研究。文献检索在PubMed、MEDLINE、CINAHL、ScienceDirect、Web of Science和COBISS数据库中进行。对研究结果进行了实质性分析。结果：在1141个确定的点击中，21项研究被纳入最终分析。研究发现，重建前交叉韧带后，可以使用问卷和量表来评估两个方面：与膝盖相关的生活质量和与健康相关的生活品质。大多数研究报告生活质量良好。在衡量与健康相关的生活质量时，报告了更好的结果。手术后生活质量的结果和结果可能受到几个不同因素的影响。讨论和结论：前交叉韧带的重建会影响患者的生活质量。研究结果可用于患者术前健康教育领域，包括术后的短期和长期结果，以及制定提高术后生活质量的策略。
{"title":"Kakovost življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi","authors":"Maja Hriberšek, Maja Strauss, Gregor Rečnik","doi":"10.14528/snr.2021.55.3.3045","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3045","url":null,"abstract":"Uvod: Rekonstrukcija sprednje križne vezi kolena spada med uveljavljene metode zdravljenja po pretrganju sprednjega križnega ligamenta. Pomembno je oceniti celoten vpliv posega na zdravje posameznika, ki se lahko odraža v kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pacientov po rekonstrukciji sprednje križne vezi.Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature na podlagi metodologije PRISMA. Vključene so bile raziskave iz obdobja od 2009 do 2019. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in COBISS. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav.Rezultati: Izmed 1.141 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 21 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da se lahko po rekonstrukciji sprednje križne vezi uporabljajo vprašalniki in lestvice, ki ocenjujejo dva vidika: kakovost življenja, povezano s kolenom, in kakovost življenja, povezano z zdravjem. V večini raziskav so poročali o dobri kakovosti življenja. Boljši rezultati se navajajo pri merjenju kakovosti življenja, povezani z zdravjem. Na rezultate in izide kakovosti življenja po posegu lahko vpliva več različnih dejavnikov.Diskusija in zaključek: Rekonstrukcija sprednje križne vezi lahko vpliva na kakovost življenja pacientov. Ugotovitve raziskav lahko koristijo na področju predoperativne zdravstvene vzgoje pacientov glede kratkoročnih in dolgoročnih izidov po posegu ter pri razvoju strategij izboljšanja pooperativne kakovosti življenja.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48138307","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-23DOI: 10.14528/snr.2021.55.3.3086
Jana Bizjak, Melita Peršolja
Uvod: Na zdravje zaposlenih v delovnem okolju vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja, ki jih razvrščamo na neposredne in posredne. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti in vpliv posrednih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih.Metode: Izvedena je bila opisna presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski inštrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami ter z regresijsko analizo vpliv neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih.Rezultati: Rezultati kažejo, da se z indeksom »Psihofizično zdravje zaposlenih« značilno povezujejo vsi preučevani posredni psihosocialni dejavniki tveganja: odnos do dela, medosebni odnosi, organizacijska kultura, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Spremenljivko »Psihofizično zdravje« napovedujeta indeksa »Odnos do dela« in »Osebnostne značilnosti« (R2 = 0,40).Diskusija in zaključek: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov, med pojavi, povezanimi z zdravjem, pa občutek preobremenjenosti in utrujenost. Izmed posrednih dejavnikov tveganja so na zdravstveno stanje zaposlenih značilno vplivale spremenljivke »Osebnostne značilnosti« in »Odnos do dela« oziroma »Dojemanje težav kot izzivov« ter »Pozitiven odnos do rezultatov dela«. Ugotovitve lahko služijo managementu bolnišnice, ki bi z dobro organizacijo dela in boljšim neposrednim vodenjem dosegel zmanjšanje dejavnikov tveganja zaposlenih.
{"title":"Posredni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici","authors":"Jana Bizjak, Melita Peršolja","doi":"10.14528/snr.2021.55.3.3086","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3086","url":null,"abstract":"Uvod: Na zdravje zaposlenih v delovnem okolju vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja, ki jih razvrščamo na neposredne in posredne. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti in vpliv posrednih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih.Metode: Izvedena je bila opisna presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski inštrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami ter z regresijsko analizo vpliv neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih.Rezultati: Rezultati kažejo, da se z indeksom »Psihofizično zdravje zaposlenih« značilno povezujejo vsi preučevani posredni psihosocialni dejavniki tveganja: odnos do dela, medosebni odnosi, organizacijska kultura, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Spremenljivko »Psihofizično zdravje« napovedujeta indeksa »Odnos do dela« in »Osebnostne značilnosti« (R2 = 0,40).Diskusija in zaključek: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov, med pojavi, povezanimi z zdravjem, pa občutek preobremenjenosti in utrujenost. Izmed posrednih dejavnikov tveganja so na zdravstveno stanje zaposlenih značilno vplivale spremenljivke »Osebnostne značilnosti« in »Odnos do dela« oziroma »Dojemanje težav kot izzivov« ter »Pozitiven odnos do rezultatov dela«. Ugotovitve lahko služijo managementu bolnišnice, ki bi z dobro organizacijo dela in boljšim neposrednim vodenjem dosegel zmanjšanje dejavnikov tveganja zaposlenih. ","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48877420","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-23DOI: 10.14528/snr.2021.55.3.3074
Jaka Zaluberšek, Sabina Ličen
Uvod: Vključevanje v znanstveno-raziskovalne dejavnosti v zdravstveni negi predstavlja pomemben prispevek k razvoju stroke. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča in odnos anketirancev do raziskovanja v kliničnem okolju.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna, opisna in eksplorativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 104 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda literature. Pri statistični metodi sta uporabljeni deskriptivna statistika (frekvenca, minimum, maksimum, povprečje in standardni odklon) ter interferenčna statistika (linearna regresija, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov test).Rezultati: Anketiranci izkazujejo pozitivna stališča in odnos do raziskovanja (x = 3,44, s = 0,411). Na slednja statistično značilno pozitivno vpliva naklonjenost delovnega okolja (R2 = 0,337, p < 0,001), izzivi in ovire, s katerimi se srečujejo pri raziskovanju, pa na njihova stališča in odnos ne vplivajo (R2 = 0,000, p = 0,932).Diskusija in zaključek: V literaturi se kaže pozitiven odnos anketirancev do raziskovanja, vendar se opozarja na številne ovire za raziskovalno delo. Pomembno je, da se medicinske sestre zavedajo pomembnosti uporabe rezultatov raziskovanja v procesu dela, kajti le tako bodo raziskovanja služila svojemu namenu in imela večjo vrednost.
{"title":"Odnos in stališča medicinskih sester do raziskovanja v klinični praksi zdravstvene nege:","authors":"Jaka Zaluberšek, Sabina Ličen","doi":"10.14528/snr.2021.55.3.3074","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3074","url":null,"abstract":"Uvod: Vključevanje v znanstveno-raziskovalne dejavnosti v zdravstveni negi predstavlja pomemben prispevek k razvoju stroke. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča in odnos anketirancev do raziskovanja v kliničnem okolju.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna, opisna in eksplorativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 104 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda literature. Pri statistični metodi sta uporabljeni deskriptivna statistika (frekvenca, minimum, maksimum, povprečje in standardni odklon) ter interferenčna statistika (linearna regresija, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov test).Rezultati: Anketiranci izkazujejo pozitivna stališča in odnos do raziskovanja (x = 3,44, s = 0,411). Na slednja statistično značilno pozitivno vpliva naklonjenost delovnega okolja (R2 = 0,337, p < 0,001), izzivi in ovire, s katerimi se srečujejo pri raziskovanju, pa na njihova stališča in odnos ne vplivajo (R2 = 0,000, p = 0,932).Diskusija in zaključek: V literaturi se kaže pozitiven odnos anketirancev do raziskovanja, vendar se opozarja na številne ovire za raziskovalno delo. Pomembno je, da se medicinske sestre zavedajo pomembnosti uporabe rezultatov raziskovanja v procesu dela, kajti le tako bodo raziskovanja služila svojemu namenu in imela večjo vrednost.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46350431","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-06-21DOI: 10.14528/snr.2021.55.2.2975
Uroš Višič, Boštjan Žvanut
Uvod: Klinična pot je metodologija, ki celotnemu zdravstvenemu timu omogoča racionalno in na primerih dobre prakse utemeljeno obravnavo, spremljanje opravljenega dela ter poenoteno in poenostavljeno dokumentiranje. Cilj je bil identificirati klinično pot za učinkovito obravnavo otročnice in razviti prototip informacijskega sistema, ki bi olajšal izvajanje omenjene poti.Metode: S sistematičnim pregledom literature je bila identificirana obstoječa klinična pot. Z metodo modeliranja in s strukturiranimi intervjuji šestih deležnic v fokusni skupini je bil oblikovan prototip informacijskega sistema. Evalviran je bil s prepoznavanjem vzorcev in ključnih tem iz kliničnega okolja.Rezultati: Kriteriji presojanja deležnic fokusne skupine pri evalvaciji prototipa kažejo, da lahko prototip informacijskega sistema ustrezno podpre omenjeno klinično pot. Predlogi za izboljšavo, ki so jih podale deležnice fokusne skupine, so bili v razviti prototip vključeni naknadno.Diskusija in zaključek: Za obravnave znotraj sistema klinične poti v zgodnjem poporodnem obdobju so pomemben vezni člen prav medicinske sestre. Z uvedbo obravnav po sistemu klinične poti, ki je podprta s predlaganim informacijskim sistemom, se lahko bistveno izboljša način dokumentiranja obravnav pri izvajanju omenjene klinične poti. Z reduciranjem nepotrebnega dvojnega beleženja bi medicinske sestre pridobile več časa, ki bi ga lahko koristneje porabile.
{"title":"Zasnova prototipa informacijskega sistema za klinično pot otročnice in novorojenca v zgodnjem poporodnem in neonatalnem obdobju","authors":"Uroš Višič, Boštjan Žvanut","doi":"10.14528/snr.2021.55.2.2975","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.2.2975","url":null,"abstract":"Uvod: Klinična pot je metodologija, ki celotnemu zdravstvenemu timu omogoča racionalno in na primerih dobre prakse utemeljeno obravnavo, spremljanje opravljenega dela ter poenoteno in poenostavljeno dokumentiranje. Cilj je bil identificirati klinično pot za učinkovito obravnavo otročnice in razviti prototip informacijskega sistema, ki bi olajšal izvajanje omenjene poti.Metode: S sistematičnim pregledom literature je bila identificirana obstoječa klinična pot. Z metodo modeliranja in s strukturiranimi intervjuji šestih deležnic v fokusni skupini je bil oblikovan prototip informacijskega sistema. Evalviran je bil s prepoznavanjem vzorcev in ključnih tem iz kliničnega okolja.Rezultati: Kriteriji presojanja deležnic fokusne skupine pri evalvaciji prototipa kažejo, da lahko prototip informacijskega sistema ustrezno podpre omenjeno klinično pot. Predlogi za izboljšavo, ki so jih podale deležnice fokusne skupine, so bili v razviti prototip vključeni naknadno.Diskusija in zaključek: Za obravnave znotraj sistema klinične poti v zgodnjem poporodnem obdobju so pomemben vezni člen prav medicinske sestre. Z uvedbo obravnav po sistemu klinične poti, ki je podprta s predlaganim informacijskim sistemom, se lahko bistveno izboljša način dokumentiranja obravnav pri izvajanju omenjene klinične poti. Z reduciranjem nepotrebnega dvojnega beleženja bi medicinske sestre pridobile več časa, ki bi ga lahko koristneje porabile. ","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-06-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49011545","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-06-21DOI: 10.14528/snr.2021.55.2.2961
Amal Perviz, Urban Bole, Branko Bregar
Uvod: Odnos medicinskih sester do pacientov, odvisnih od prepovedanih drog, je dejavnik, ki vpliva tako na izid zdravljenja kot na rehabilitacijo pacientov, odvisnih od prepovedanih drog. Namen raziskave je bil raziskati odnos medicinskih sester do zdravstvene obravnave pacientov, odvisnih od prepovedanih drog.Metode: Uporabili smo analizo in sintezo pregleda dokazov iz zbirk podatkov CINAHL, ProQuest Dissertations & Theses Global, SpringerLink, WILEY in PubMed. Omejitvena kriterija iskanja sta bila: objava članka med letoma 2008 in 2018 ter dostopnost celotnega besedila članka v angleščini. Oblikovan je bil konceptualni model PICOT s ključnimi besedami: »nurses«, »substance use disorders«, »attitudes«. Ocena kakovosti dokazov je prikazana v hierarhiji dokazov. Podatki so bili obdelani s tematsko analizo.Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih 18 izbranih ustreznih člankov, identificiranih je bilo 68 kod, ki so združene v pet vsebinskih kategorij: (1) dejavniki vpliva na negativen medosebni odnos; (2) dejavniki vpliva na pozitivnejši medosebni odnos; (3) psihopatološki, vedenjski in drugi dejavniki tveganja na strani pacienta, ki imajo pomen za kakovost medosebnega odnosa; (4) posledice neustreznega odnosa medicinskih sester za zdravstveno obravnavo pacientov; (5) ukrepi za preprečevanje predsodkov in stigmatizacije pacientov, odvisnih od prepovedanih drog.Diskusija in zaključek: Raziskava potrjuje negativni odnos medicinskih sester do pacientov, odvisnih od prepovedanih drog. Določeni dejavniki so povezani tako z negativnim kot s pozitivnim odnosom medicinskih sester do teh pacientov. Njihovo proučevanje in posledice za zdravstveno oskrbo pacientov, odvisnih od prepovedanih drog, pa zahtevajo dodatne raziskave.
{"title":"Odnos medicinskih sester do pacienta, odvisnega od prepovedanih drog","authors":"Amal Perviz, Urban Bole, Branko Bregar","doi":"10.14528/snr.2021.55.2.2961","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.2.2961","url":null,"abstract":"Uvod: Odnos medicinskih sester do pacientov, odvisnih od prepovedanih drog, je dejavnik, ki vpliva tako na izid zdravljenja kot na rehabilitacijo pacientov, odvisnih od prepovedanih drog. Namen raziskave je bil raziskati odnos medicinskih sester do zdravstvene obravnave pacientov, odvisnih od prepovedanih drog.Metode: Uporabili smo analizo in sintezo pregleda dokazov iz zbirk podatkov CINAHL, ProQuest Dissertations & Theses Global, SpringerLink, WILEY in PubMed. Omejitvena kriterija iskanja sta bila: objava članka med letoma 2008 in 2018 ter dostopnost celotnega besedila članka v angleščini. Oblikovan je bil konceptualni model PICOT s ključnimi besedami: »nurses«, »substance use disorders«, »attitudes«. Ocena kakovosti dokazov je prikazana v hierarhiji dokazov. Podatki so bili obdelani s tematsko analizo.Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih 18 izbranih ustreznih člankov, identificiranih je bilo 68 kod, ki so združene v pet vsebinskih kategorij: (1) dejavniki vpliva na negativen medosebni odnos; (2) dejavniki vpliva na pozitivnejši medosebni odnos; (3) psihopatološki, vedenjski in drugi dejavniki tveganja na strani pacienta, ki imajo pomen za kakovost medosebnega odnosa; (4) posledice neustreznega odnosa medicinskih sester za zdravstveno obravnavo pacientov; (5) ukrepi za preprečevanje predsodkov in stigmatizacije pacientov, odvisnih od prepovedanih drog.Diskusija in zaključek: Raziskava potrjuje negativni odnos medicinskih sester do pacientov, odvisnih od prepovedanih drog. Določeni dejavniki so povezani tako z negativnim kot s pozitivnim odnosom medicinskih sester do teh pacientov. Njihovo proučevanje in posledice za zdravstveno oskrbo pacientov, odvisnih od prepovedanih drog, pa zahtevajo dodatne raziskave.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-06-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45805543","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-06-21DOI: 10.14528/snr.2021.55.2.3034
Marko Petrović, Benjamin Osmančević, Sabina Ličen, Igor Karnjuš, M. Prosen
Uvod: Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester pri zagotavljanju farmacevtske skrbi je pomembno z vidika zagotavljanja kakovosti zdravstvene oskrbe pacienta. Vendar pa vključevanje medicinskih sester v farmacevtsko skrb odpira tudi številna vprašanja, povezana z njihovim izobraževanjem ter posledično posedovanjem kompetenc za njihovo učinkovito vlogo pri zagotavljanju farmacevtske skrbi. Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča zdravnikov, farmacevtov in medicinskih sester do vloge slednjih v medpoklicnem sodelovanju na področju farmacevtske skrbi v Sloveniji.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna interpretativna metoda. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 24 oseb: osem zdravnikov, osem farmacevtov in osem medicinskih sester. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Raziskava je razkrila, da medicinske sestre že sedaj opravljajo del nalog na področju farmacevtske skrbi in svojo vlogo vidijo tudi v nadaljnjih prizadevanjih za medpoklicno sodelovanje. Ugotovitve sicer kažejo, da zdravniki in farmacevti niso naklonjeni morebitnim profesionalnim kompetencam medicinskih sester, ki vključujejo področje zagotavljanja farmacevtske skrbi. Ob tem izpostavljajo zlasti znanje, ki ga po njihovem mnenju medicinskim sestram primanjkuje. Rešitev vidijo v vpeljevanju dodatnih izobraževanj s področja farmakologije. Medicinske sestre menijo, da so v okviru zagotavljanja farmacevtske skrbi zapostavljene oziroma neenakopravne.Diskusija in zaključek: Medpoklicno sodelovanje v okviru zagotavljanja farmacevtske skrbi je zelo pomembno in ima lahko pozitiven vpliv na rezultate zdravljenja, vendar morajo medicinske sestre pridobiti ustrezna dodatna znanja in posledično kompetence, se kontinuirano izobraževati, imeti vidnejšo vlogo v kliničnih raziskavah ter ne nazadnje v teh prizadevanjih tudi same prevzemati dejavnejšo vlogo.
{"title":"Oblikovanje modela medpoklicnega sodelovanja medicinskih sester na področju zagotavljanja farmacevtske skrbi","authors":"Marko Petrović, Benjamin Osmančević, Sabina Ličen, Igor Karnjuš, M. Prosen","doi":"10.14528/snr.2021.55.2.3034","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.2.3034","url":null,"abstract":"Uvod: Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester pri zagotavljanju farmacevtske skrbi je pomembno z vidika zagotavljanja kakovosti zdravstvene oskrbe pacienta. Vendar pa vključevanje medicinskih sester v farmacevtsko skrb odpira tudi številna vprašanja, povezana z njihovim izobraževanjem ter posledično posedovanjem kompetenc za njihovo učinkovito vlogo pri zagotavljanju farmacevtske skrbi. Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča zdravnikov, farmacevtov in medicinskih sester do vloge slednjih v medpoklicnem sodelovanju na področju farmacevtske skrbi v Sloveniji.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna interpretativna metoda. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 24 oseb: osem zdravnikov, osem farmacevtov in osem medicinskih sester. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Raziskava je razkrila, da medicinske sestre že sedaj opravljajo del nalog na področju farmacevtske skrbi in svojo vlogo vidijo tudi v nadaljnjih prizadevanjih za medpoklicno sodelovanje. Ugotovitve sicer kažejo, da zdravniki in farmacevti niso naklonjeni morebitnim profesionalnim kompetencam medicinskih sester, ki vključujejo področje zagotavljanja farmacevtske skrbi. Ob tem izpostavljajo zlasti znanje, ki ga po njihovem mnenju medicinskim sestram primanjkuje. Rešitev vidijo v vpeljevanju dodatnih izobraževanj s področja farmakologije. Medicinske sestre menijo, da so v okviru zagotavljanja farmacevtske skrbi zapostavljene oziroma neenakopravne.Diskusija in zaključek: Medpoklicno sodelovanje v okviru zagotavljanja farmacevtske skrbi je zelo pomembno in ima lahko pozitiven vpliv na rezultate zdravljenja, vendar morajo medicinske sestre pridobiti ustrezna dodatna znanja in posledično kompetence, se kontinuirano izobraževati, imeti vidnejšo vlogo v kliničnih raziskavah ter ne nazadnje v teh prizadevanjih tudi same prevzemati dejavnejšo vlogo.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-06-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41329370","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-06-21DOI: 10.14528/snr.2021.55.2.3024
Špela Mihevc, Tanja Križaj, Marija Petek Šter
Uvod: Pristop, usmerjen k uporabniku, prispeva h kakovosti življenja starejših in oseb z demenco v domu starejših občanov ter k dobremu počutju zaposlenih na delovnem mestu. Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje zaposlenih v domu starejših občanov z uporabo metode montessori pri delu s starejšimi in osebami z demenco.Metode: Narejena je bila študija primera v domu starejših občanov, kjer uporabljajo metodo montessori. Delno strukturirani intervjuji so bili izvedeni z enajstimi zaposlenimi v enem izmed domov za starejše občane v Sloveniji. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda analize vsebine.Rezultati: Identificirane so bile štiri kategorije: (1) vsebinski in organizacijski vidiki metode montessori pri obravnavi starejših in oseb z demenco; (2) sodelovanje med zaposlenimi, stanovalci in svojci; (3) osebni razvoj zaposlenih; (4) pomen izobraževanja za zaposlene. Raziskava pri izkušnjah zaposlenih v obravnavi starejših in oseb z demenco pokaže preplet vseh kategorij.kategorij.Diskusija in zaključek: Ugotovitve prispevajo novo znanje na področju uporabe metode montessori v domovih za starejše občane. Izkušnje zaposlenih so pokazale, da uporaba metode montessori pripomore k boljšemu razumevanju pomena sodelovanja, izobraževanja ter s tem povezanega osebnega razvoja zaposlenih. V praksi je priporočeno sistematično uvajati metodo montessori za starejše in osebe z demenco s poudarkom na izobraževanju, ki je nujna podlaga za praktično delo. Predlagamo nadaljnje raziskovanje izkušenj zaposlenih ter iskanje možnosti za uvajanje metode tudi v druge domove starejših občanov.
{"title":"Izkušnje zaposlenih z uporabo metode montessori pri delu s starejšimi in osebami z demenco v domu starejših občanov","authors":"Špela Mihevc, Tanja Križaj, Marija Petek Šter","doi":"10.14528/snr.2021.55.2.3024","DOIUrl":"https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.2.3024","url":null,"abstract":"Uvod: Pristop, usmerjen k uporabniku, prispeva h kakovosti življenja starejših in oseb z demenco v domu starejših občanov ter k dobremu počutju zaposlenih na delovnem mestu. Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje zaposlenih v domu starejših občanov z uporabo metode montessori pri delu s starejšimi in osebami z demenco.Metode: Narejena je bila študija primera v domu starejših občanov, kjer uporabljajo metodo montessori. Delno strukturirani intervjuji so bili izvedeni z enajstimi zaposlenimi v enem izmed domov za starejše občane v Sloveniji. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda analize vsebine.Rezultati: Identificirane so bile štiri kategorije: (1) vsebinski in organizacijski vidiki metode montessori pri obravnavi starejših in oseb z demenco; (2) sodelovanje med zaposlenimi, stanovalci in svojci; (3) osebni razvoj zaposlenih; (4) pomen izobraževanja za zaposlene. Raziskava pri izkušnjah zaposlenih v obravnavi starejših in oseb z demenco pokaže preplet vseh kategorij.kategorij.Diskusija in zaključek: Ugotovitve prispevajo novo znanje na področju uporabe metode montessori v domovih za starejše občane. Izkušnje zaposlenih so pokazale, da uporaba metode montessori pripomore k boljšemu razumevanju pomena sodelovanja, izobraževanja ter s tem povezanega osebnega razvoja zaposlenih. V praksi je priporočeno sistematično uvajati metodo montessori za starejše in osebe z demenco s poudarkom na izobraževanju, ki je nujna podlaga za praktično delo. Predlagamo nadaljnje raziskovanje izkušenj zaposlenih ter iskanje možnosti za uvajanje metode tudi v druge domove starejših občanov. ","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-06-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49077312","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：