Pub Date : 2023-01-19DOI: 10.3986/traditio2022510201
H. Urbancová
Manuscript songbooks with a multilingual repertoire are a little-researched component of song culture from the territory of Slovakia in the 19th century. They document a tradition of multilingual singing, which survived during this period and which existed alongside singing in the Slovak language and the concept of the Slovak national song. Over the 19th century, the coexistence of several languages and the repertoire structure of these songbooks changed as the functions of singing did in contemporary society, in the given social milieu, and in a person’s life.
{"title":"Multilingual Songbooks in Slovakia in the 19th Century","authors":"H. Urbancová","doi":"10.3986/traditio2022510201","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2022510201","url":null,"abstract":"Manuscript songbooks with a multilingual repertoire are a little-researched component of song culture from the territory of Slovakia in the 19th century. They document a tradition of multilingual singing, which survived during this period and which existed alongside singing in the Slovak language and the concept of the Slovak national song. Over the 19th century, the coexistence of several languages and the repertoire structure of these songbooks changed as the functions of singing did in contemporary society, in the given social milieu, and in a person’s life.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-01-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45489320","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-01-02DOI: 10.3986/traditio2022510105
B. Jezernik
V slovenskih deželah je po letu 1848 katoliška duhovščina imela vodilno vlogo v gospodarskem, družbenem, političnem in kulturnem življenju cesarstva. V članku sta obravnavana življenje in izredno široko in vplivno delo enega prvih in najzavzetejših mladih duhovnikov, ki si je prizadeval za napredek gospodarskih in družbenih razmer slovenskega podeželskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, narodnega buditelja in prosvetitelja ter dolgoletnega zvestega sodelavca Antona Korošca, Franca Schreinerja (1872–1943), kaplana v Dobrni in Žalcu (1900–1917) in župnika v Št. Ilju pri Velenju (1917–1938).
1848年后,天主教神职人员在斯洛文尼亚帝国的经济、社会、政治和文化生活中发挥了主导作用。这篇文章讨论了最早也是最忠诚的年轻牧师之一的生活以及极其广泛和有影响力的工作,他试图改善下施蒂利亚斯洛文尼亚农村人口的经济和社会状况,他是一位民族觉醒者和教育家,也是长期忠诚的合作者Anton Korošec,Franc Schreiner(1872-1943)。多布纳和扎莱克的牧师(1900-1917)。Ilju pri Velenju(1917–1938)。
{"title":"Katoliška duhovščina na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja in proces modernizacije na Slovenskem","authors":"B. Jezernik","doi":"10.3986/traditio2022510105","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2022510105","url":null,"abstract":"V slovenskih deželah je po letu 1848 katoliška duhovščina imela vodilno vlogo v gospodarskem, družbenem, političnem in kulturnem življenju cesarstva. V članku sta obravnavana življenje in izredno široko in vplivno delo enega prvih in najzavzetejših mladih duhovnikov, ki si je prizadeval za napredek gospodarskih in družbenih razmer slovenskega podeželskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, narodnega buditelja in prosvetitelja ter dolgoletnega zvestega sodelavca Antona Korošca, Franca Schreinerja (1872–1943), kaplana v Dobrni in Žalcu (1900–1917) in župnika v Št. Ilju pri Velenju (1917–1938).","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-01-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70422519","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
The article highlights the importance of rituals as significant elements of cultural identity. Among a variety of rituals in Montenegrin society and culture, we focus here on the ritual practices related to the organization of the wedding ceremony, including all its following phases and rituals. To comprehensively approach the relevance of wedding rituals and examine their meaning, we have compared traditional (patriarchal) and modern wedding practices, analyzing the value orientation that permeates traditional practices at different levels of social and cultural transformations. Two ethnographic sketches illustrate traditional and contemporary wedding rituals.
{"title":"Traditional and Contemporary Wedding Customs in Montenegro: Values and Identity Changes","authors":"Miomirka Rakonjac, Ljiljana Pajović Dujović, Sanja Šubarić","doi":"10.3986/traditio2022510107","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2022510107","url":null,"abstract":"The article highlights the importance of rituals as significant elements of cultural identity. Among a variety of rituals in Montenegrin society and culture, we focus here on the ritual practices related to the organization of the wedding ceremony, including all its following phases and rituals. To comprehensively approach the relevance of wedding rituals and examine their meaning, we have compared traditional (patriarchal) and modern wedding practices, analyzing the value orientation that permeates traditional practices at different levels of social and cultural transformations. Two ethnographic sketches illustrate traditional and contemporary wedding rituals.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-01-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41636108","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-01-02DOI: 10.3986/traditio2022510103
Andrej Naterer, Polonca Škerget, Luka Verhovnik
Izhajajoč iz temeljnega vprašanja, kaj je slovenska antropologija na pragu 21. stoletja, članek odkriva njene temeljne vsebinske značilnosti. Na podlagi analize vsebine 1162 znanstvenih člankov, poglavij, raziskovalnih poročil, poglavij v knjigah in knjig, objavljenih med letoma 2000 in 2021 in katerih avtorji so izbrani slovenski antropologi, članek detektira temeljne teme in tematske sklope ter na tej osnovi mapira vsebino, strukturo in povezanost polja slovenske antropologije. Rezultati kažejo, da: 1. je v slovenski antropologiji 25 tematskih sklopov, ki so po frekventnosti in kontinuiranosti razdeljeni v primarno, sekundarno in terciarno skupino; 2. da je polje slovenske antropologije sicer tematsko bogato in razgibano, vendar pa so teme razmeroma izolirane, ozko fokusirane in kažejo nizko stopnjo tematskega prepletanja; 3. da je polje močno feminizirano; 4. da ima nizko stopnjo mednarodnega dosega in pretežno osredinjeno na nacionalni kontekst ter 5. da ima tudi z vidika citiranosti razmeroma omejen znanstveni domet.
{"title":"Slovenska antropologija na pragu 21. stoletja: analiza tematskega polja skozi objave slovenskih antropologov","authors":"Andrej Naterer, Polonca Škerget, Luka Verhovnik","doi":"10.3986/traditio2022510103","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2022510103","url":null,"abstract":"Izhajajoč iz temeljnega vprašanja, kaj je slovenska antropologija na pragu 21. stoletja, članek odkriva njene temeljne vsebinske značilnosti. Na podlagi analize vsebine 1162 znanstvenih člankov, poglavij, raziskovalnih poročil, poglavij v knjigah in knjig, objavljenih med letoma 2000 in 2021 in katerih avtorji so izbrani slovenski antropologi, članek detektira temeljne teme in tematske sklope ter na tej osnovi mapira vsebino, strukturo in povezanost polja slovenske antropologije. Rezultati kažejo, da: 1. je v slovenski antropologiji 25 tematskih sklopov, ki so po frekventnosti in kontinuiranosti razdeljeni v primarno, sekundarno in terciarno skupino; 2. da je polje slovenske antropologije sicer tematsko bogato in razgibano, vendar pa so teme razmeroma izolirane, ozko fokusirane in kažejo nizko stopnjo tematskega prepletanja; 3. da je polje močno feminizirano; 4. da ima nizko stopnjo mednarodnega dosega in pretežno osredinjeno na nacionalni kontekst ter 5. da ima tudi z vidika citiranosti razmeroma omejen znanstveni domet.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-01-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43405797","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-01-02DOI: 10.3986/traditio2022510104
Rok Mrvič
Leta 2015 je nastal prvi vpis jezikovnega oz. narečnega sistema kot dediščinske enote v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Področje t. i. jezikovne dediščine v kulturnih politikah držav pogodbenic izkazuje nedosledno vodenje dediščinskih praks glede na Unescove mednarodne sporazume, zlasti Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003). V prispevku obravnavamo ključne zakonodajne dokumente, ki zadevajo nesnovno kulturno dediščino, in enote, vpisane v državni register, da bi ovrednotili, kako v Sloveniji poteka upravljanje z jezikovno dediščino, ter spodbudili širšo razpravo o dolgoročnem urejanju tega področja.
{"title":"Materinščina kot dediščina? Problematika jezikovne dediščine na primeru vpisov v Register nesnovne kulturne dediščine","authors":"Rok Mrvič","doi":"10.3986/traditio2022510104","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2022510104","url":null,"abstract":"Leta 2015 je nastal prvi vpis jezikovnega oz. narečnega sistema kot dediščinske enote v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Področje t. i. jezikovne dediščine v kulturnih politikah držav pogodbenic izkazuje nedosledno vodenje dediščinskih praks glede na Unescove mednarodne sporazume, zlasti Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003). V prispevku obravnavamo ključne zakonodajne dokumente, ki zadevajo nesnovno kulturno dediščino, in enote, vpisane v državni register, da bi ovrednotili, kako v Sloveniji poteka upravljanje z jezikovno dediščino, ter spodbudili širšo razpravo o dolgoročnem urejanju tega področja.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-01-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43400413","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-01-01DOI: 10.3986/traditio2022510102
Ingrid Slavec Gradišnik
Avtorica se ozira v zadnje desetletje dela in življenja v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. V prvem delu pokaže na nekaj vezi z začetki delovanja inštituta, s poudarkom na tem, kako sta se veda (narodopisje, etnografija) in inštitut postavila v družbo. V drugem je razgrnjen zemljevid projektnih in programskih vsebin v letih 2011–2021, razpetih med že utrjenimi inštitutskimi znanstvenimi interesi (disciplinarna in institucionalna identiteta) in sodobnim razmerjem z aktualnimi družbenimi temami, ki jih pogosto narekujejo razpisi različnih raziskovalnih projektov. Ti so namreč v veliki meri krojili obstanek na sodobnem raziskovalnem tržišču, ko se je zahtevi »objavljaj ali izgini« pridružila rešitev v »prijavljaj aplikativne projekte«. Izkušnjo turbulentnega desetletja sklepa misel o odprti, avtonomni in počasni znanosti.
{"title":"Zadnje desetletje od sedmih (1951/2011–2021): Inštitut za slovensko narodopisje v še enem desetletju izzivov","authors":"Ingrid Slavec Gradišnik","doi":"10.3986/traditio2022510102","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2022510102","url":null,"abstract":"Avtorica se ozira v zadnje desetletje dela in življenja v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. V prvem delu pokaže na nekaj vezi z začetki delovanja inštituta, s poudarkom na tem, kako sta se veda (narodopisje, etnografija) in inštitut postavila v družbo. V drugem je razgrnjen zemljevid projektnih in programskih vsebin v letih 2011–2021, razpetih med že utrjenimi inštitutskimi znanstvenimi interesi (disciplinarna in institucionalna identiteta) in sodobnim razmerjem z aktualnimi družbenimi temami, ki jih pogosto narekujejo razpisi različnih raziskovalnih projektov. Ti so namreč v veliki meri krojili obstanek na sodobnem raziskovalnem tržišču, ko se je zahtevi »objavljaj ali izgini« pridružila rešitev v »prijavljaj aplikativne projekte«. Izkušnjo turbulentnega desetletja sklepa misel o odprti, avtonomni in počasni znanosti.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41856215","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-05DOI: 10.3986/traditio2021500110
Barbara Ivančič Kutin, Monika Kropej Telban
Predstavitve pripovednega izročila in situ, tj. v njegovi kulturni krajini, so danes razmeroma pogoste. Kot kulturna dediščina okolja so lokalne pripovedi vključene v pedagoške dejavnosti, turistično in kulturno ponudbo, pa tudi v komercialne namene. Pripovedi, ki se povezujejo z desetimi lokacijami na območju Bistriškega Pohorja, so bile vključene v raziskovalni projekt, na osnovi raziskave pa so bile pozneje v literarizirani oz. reinterpretirani obliki objavljene v vodniku. Postopek pretvarjanja slovstvene folklore (umetnosti govorjenega jezika) v literaturo v vsakem primeru povzroči manjše ali večje oddaljevanje od izvirne oblike iz ust pripovedovalca na terenu. Za znanstveno raziskovanje je uporabno le gradivo v izvirni obliki, dokumentirano s čim natančnejšimi metapodatki. V članku so predstavljene še neobjavljene in težje dostopne pripovedi, ki so bile podlaga knjižni literarizaciji. Pri tem so obravnavane tudi metode terenskega dela in značilnosti posamičnega zapisa oz. transkripcije. Poudarjene so tudi razlike med današnjim terenskim in starejšim zapisanim gradivom.
{"title":"Lokalne pripovedi z Bistriškega Pohorja med kulturno dediščino in literarizacijo","authors":"Barbara Ivančič Kutin, Monika Kropej Telban","doi":"10.3986/traditio2021500110","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2021500110","url":null,"abstract":"Predstavitve pripovednega izročila in situ, tj. v njegovi kulturni krajini, so danes razmeroma pogoste. Kot kulturna dediščina okolja so lokalne pripovedi vključene v pedagoške dejavnosti, turistično in kulturno ponudbo, pa tudi v komercialne namene. Pripovedi, ki se povezujejo z desetimi lokacijami na območju Bistriškega Pohorja, so bile vključene v raziskovalni projekt, na osnovi raziskave pa so bile pozneje v literarizirani oz. reinterpretirani obliki objavljene v vodniku. Postopek pretvarjanja slovstvene folklore (umetnosti govorjenega jezika) v literaturo v vsakem primeru povzroči manjše ali večje oddaljevanje od izvirne oblike iz ust pripovedovalca na terenu. Za znanstveno raziskovanje je uporabno le gradivo v izvirni obliki, dokumentirano s čim natančnejšimi metapodatki. V članku so predstavljene še neobjavljene in težje dostopne pripovedi, ki so bile podlaga knjižni literarizaciji. Pri tem so obravnavane tudi metode terenskega dela in značilnosti posamičnega zapisa oz. transkripcije. Poudarjene so tudi razlike med današnjim terenskim in starejšim zapisanim gradivom.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-01-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44585764","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-05DOI: 10.3986/traditio2021500305
A. Gustavsson
The all-inclusive issue in studies of memorial websites on the internet concerns how mourners express their emotions and concepts of belief regarding a deceased person’s afterlife. The living believe that their ultimate contact with the deceased will occur after their own death. In Sweden, this also applies to deceased pets. Memorial websites to the deceased generally contain far more traditional Christian concepts in Norway than in Sweden. In Sweden one observes more of a diffuse, general religiosity that can remind one of New Age modes of thought in which individualism.
{"title":"Faith, Death, and the Internet in Norway and Sweden","authors":"A. Gustavsson","doi":"10.3986/traditio2021500305","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2021500305","url":null,"abstract":"The all-inclusive issue in studies of memorial websites on the internet concerns how mourners express their emotions and concepts of belief regarding a deceased person’s afterlife. The living believe that their ultimate contact with the deceased will occur after their own death. In Sweden, this also applies to deceased pets. Memorial websites to the deceased generally contain far more traditional Christian concepts in Norway than in Sweden. In Sweden one observes more of a diffuse, general religiosity that can remind one of New Age modes of thought in which individualism.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-01-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47584221","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-05DOI: 10.3986/traditio2021500107
Božidar Jezernik
The article deals with the political and military organization of the former internees in the Italian concentration camp Rab. Although there were only about 2,000 of them at the beginning of September 1943, they managed to disarm the entire Italian military garrison on the island of Rab, which consisted of 2,200 soldiers and carabinieri, partly by cunning and partly by force. It was a unique event in world history, made even more glorious by the fact that no Italian soldiers or carabinieri were liquidated in the process. The head of the Executive Committee of the clandestine Liberation Front was Jože Jurančič, who was arrested in 1949 and then imprisoned on Goli Otok. As such, he was one of the former internees of the Rab concentration camp who carved stones and placed them in the renovated cemetery of the former internees of Rab.
{"title":"Remaking the Heritage of the Italian Concentration Camp on the Island of Rab","authors":"Božidar Jezernik","doi":"10.3986/traditio2021500107","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2021500107","url":null,"abstract":"The article deals with the political and military organization of the former internees in the Italian concentration camp Rab. Although there were only about 2,000 of them at the beginning of September 1943, they managed to disarm the entire Italian military garrison on the island of Rab, which consisted of 2,200 soldiers and carabinieri, partly by cunning and partly by force. It was a unique event in world history, made even more glorious by the fact that no Italian soldiers or carabinieri were liquidated in the process. The head of the Executive Committee of the clandestine Liberation Front was Jože Jurančič, who was arrested in 1949 and then imprisoned on Goli Otok. As such, he was one of the former internees of the Rab concentration camp who carved stones and placed them in the renovated cemetery of the former internees of Rab.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-01-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46244510","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-05DOI: 10.3986/traditio2021500109
K. Koštialová, Ivan Murin
This study examines changes in the expanding environment and functions of the instrument known as the fujara, the first element of intangible cultural heritage added to the Representative List of Slovak Intangible Cultural Heritage. The text looks at Slovak legislation on safeguarding intangible cultural heritage as well as at terminology, which, from the point of view of national protection of cultural heritage and research, in being increasingly unified. The change in the natural environment has also changed the functions of playing the fujara and passing on the fujara tradition. From the point of view of changes in the distribution of culture from the rural to urban environment, the authors paid attention to new ways of learning to play the fujara as well as the ratio of vertical, horizontal, and indirect modes of transmission.
{"title":"Changes in Intangible Cultural Heritage in Slovakia: The Case the Fujara","authors":"K. Koštialová, Ivan Murin","doi":"10.3986/traditio2021500109","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/traditio2021500109","url":null,"abstract":"This study examines changes in the expanding environment and functions of the instrument known as the fujara, the first element of intangible cultural heritage added to the Representative List of Slovak Intangible Cultural Heritage. The text looks at Slovak legislation on safeguarding intangible cultural heritage as well as at terminology, which, from the point of view of national protection of cultural heritage and research, in being increasingly unified. The change in the natural environment has also changed the functions of playing the fujara and passing on the fujara tradition. From the point of view of changes in the distribution of culture from the rural to urban environment, the authors paid attention to new ways of learning to play the fujara as well as the ratio of vertical, horizontal, and indirect modes of transmission.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-01-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43970681","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}