Online Notes je sistem za avtomatsko razpoznavo govora in prevajanje v realnem času na ravni univerzitetnih predavanj, ki ga razvijamo na Univerzi v Ljubljani. Sistem je primarno namenjen študentom Univerze v Ljubljani, ki ne razumejo ali slabše razumejo slovensko, ter študentom s senzornimi oviranostmi. V sklopu projekta smo razvili dva modela za razpoznavo govora in spletno aplikacijo s štirimi portali. Do sedaj je bilo izvedenih 29 pilotnih testiranj sistema, med drugim eno semestrsko, v okviru katerega smo spremljali dve študentki na izmenjavi programa Erasmus+, ki sta tekom celotnega semestra obiskovali predmet Prostorska statistika na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL v slovenščini z uporabo sistema Online Notes. Poleg spremljanja v živo sta imeli kot učni material na voljo tudi avtomatsko generirane podnapise v angleščini, ki so nastali na podlagi popravljenih slovenskih transkriptov. Študentki sta uspešno opravili vse študijske obveznosti. Izpostavili sta, da je sistem zelo uporaben za študente, ki ne razumejo slovensko, saj omogoča sledenje predavanjem, poleg tega pa sta izpostavili tudi določene pomanjkljivosti, kot je kognitivna zahtevnost pri spremljanju sistema, predavatelja in table hkrati in mestoma slabša kvaliteta prevodov pri predavanjih v živo.
在线笔记是卢布尔雅那大学正在开发的一个用于自动语音识别和实时翻译大学讲座的系统。该系统主要面向卢布尔雅那大学不懂斯洛文尼亚语或斯洛文尼亚语理解能力有限的学生，以及有感官障碍的学生。作为该项目的一部分，我们开发了两个语音识别模型和一个包含四个门户的网络应用程序。迄今为止，我们已经对该系统进行了 29 次试点测试，其中包括一次为期一学期的测试。在这次测试中，我们对两名伊拉斯谟+交换生在 UL 土木工程与大地测量学院用斯洛文尼亚语学习空间统计学课程的情况进行了全程监控，他们使用的是在线笔记。除了现场观察外，我们还向他们提供了根据经校正的斯洛文尼亚语成绩单自动生成的英文字幕作为教学材料。学生们顺利完成了所有学习要求。他们指出，该系统对不懂斯洛文尼亚语的学生非常有用，因为它可以让他们跟上讲座，但他们也指出了一些缺点，如同时跟上系统、讲师和黑板的认知复杂性，以及现场讲座的翻译质量有时较差。
{"title":"ONLINE NOTES: sistem za razpoznavo govora in strojno prevajanje v realnem času na ravni univerzitetnih predavanj","authors":"Tjaša Šoltes, Jan Vasiljević, Marko Bajec","doi":"10.31449/upinf.225","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.225","url":null,"abstract":"Online Notes je sistem za avtomatsko razpoznavo govora in prevajanje v realnem času na ravni univerzitetnih predavanj, ki ga razvijamo na Univerzi v Ljubljani. Sistem je primarno namenjen študentom Univerze v Ljubljani, ki ne razumejo ali slabše razumejo slovensko, ter študentom s senzornimi oviranostmi. V sklopu projekta smo razvili dva modela za razpoznavo govora in spletno aplikacijo s štirimi portali. Do sedaj je bilo izvedenih 29 pilotnih testiranj sistema, med drugim eno semestrsko, v okviru katerega smo spremljali dve študentki na izmenjavi programa Erasmus+, ki sta tekom celotnega semestra obiskovali predmet Prostorska statistika na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL v slovenščini z uporabo sistema Online Notes. Poleg spremljanja v živo sta imeli kot učni material na voljo tudi avtomatsko generirane podnapise v angleščini, ki so nastali na podlagi popravljenih slovenskih transkriptov. Študentki sta uspešno opravili vse študijske obveznosti. Izpostavili sta, da je sistem zelo uporaben za študente, ki ne razumejo slovensko, saj omogoča sledenje predavanjem, poleg tega pa sta izpostavili tudi določene pomanjkljivosti, kot je kognitivna zahtevnost pri spremljanju sistema, predavatelja in table hkrati in mestoma slabša kvaliteta prevodov pri predavanjih v živo.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-07-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"141686841","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pandemijo koronavirusne bolezni covid-19, so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja. Del storitev e-zdravja, ki lahko pomembno prispevajo k obvladovanju širjenja bolezni, so aplikacije za sledenje stikom. Te so učinkovite, ko jih dejansko uporablja zadostni delež prebivalstva (56-60%), ki pa v evropskih državah, v času pandemije covid-19, ni bil dosežen. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo širjenje nevarnih virusov, je potrebno razumeti dejavnike aktivne uporabe in zavračanja aplikacij za sledenje stikom. V članku preučujemo ali prej znani dejavniki vpliva na namero uporabe, vplivajo tudi na dejansko uporabo aplikacije. V empirični študiji se osredotočamo na mlade odrasle, stare med 18 in 35 let. Z rezultati binarne logistične regresije lahko potrdimo, da na dejansko uporabo aplikacije statistično značilno vplivajo: zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na ravni posameznika in zaskrbljenost glede zasebnosti. Vpliva pa nismo potrdili za zaznano uporabnost na ravni družbe in za zaupanje v tehnologije.
{"title":"Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije","authors":"Lana Masnec, Marina Trkman","doi":"10.31449/upinf.223","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.223","url":null,"abstract":"Pandemijo koronavirusne bolezni covid-19, so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja. Del storitev e-zdravja, ki lahko pomembno prispevajo k obvladovanju širjenja bolezni, so aplikacije za sledenje stikom. Te so učinkovite, ko jih dejansko uporablja zadostni delež prebivalstva (56-60%), ki pa v evropskih državah, v času pandemije covid-19, ni bil dosežen. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo širjenje nevarnih virusov, je potrebno razumeti dejavnike aktivne uporabe in zavračanja aplikacij za sledenje stikom. V članku preučujemo ali prej znani dejavniki vpliva na namero uporabe, vplivajo tudi na dejansko uporabo aplikacije. V empirični študiji se osredotočamo na mlade odrasle, stare med 18 in 35 let. Z rezultati binarne logistične regresije lahko potrdimo, da na dejansko uporabo aplikacije statistično značilno vplivajo: zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na ravni posameznika in zaskrbljenost glede zasebnosti. Vpliva pa nismo potrdili za zaznano uporabnost na ravni družbe in za zaupanje v tehnologije.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-07-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"141684969","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Klara Žnideršič, Matija Marolt, Aleš Veršič, Matevž Pesek
Članek predstavlja pregled metodologij za kvalitativno vrednotenje odprtih podatkov. Različni pristopi so bili razviti tako za ocenjevanje metapodatkov, ki opisujejo posamezne zbirke podatkov, kot tudi za ocenjevanje samih podatkov. Metodologije pogosto temeljijo na standardih in širše sprejetih smernicah za zagotavljanje kakovosti podatkov, posamezne vidike (meta)podatkov pa obravnavajo kot dimenzije, združene v kategorije. Slednje med različnimi metodologijami niso poenotene, kar otežuje primerjavo ali združevanje rezultatov, vendar poznavanje različnih pristopov pomembno pripomore pri razvoju novih, učinkovitejših in bolj interoperabilnih rešitev. V primeru razvoja novih orodij za vrednotenje odprtih vladnih podatkov v Sloveniji je potrebno upoštevati še dodatna priporočila. Trg odprtih podatkov v državah Evropske unije namreč regulirajo zakonodaje in smernice tako na nacionalni, kot na ravni Unije. V tem prispevku predstavljamo pregled smernic in standardov ter izpostavljamo izzive za izdelavo poenotene metodologije, ki bi pripomogla k dvigu ravni kakovosti in dostopnosti odprtih podatkov.
{"title":"Metodologije za kvalitativno vrednotenje kakovosti odprtih podatkov","authors":"Klara Žnideršič, Matija Marolt, Aleš Veršič, Matevž Pesek","doi":"10.31449/upinf.224","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.224","url":null,"abstract":"Članek predstavlja pregled metodologij za kvalitativno vrednotenje odprtih podatkov. Različni pristopi so bili razviti tako za ocenjevanje metapodatkov, ki opisujejo posamezne zbirke podatkov, kot tudi za ocenjevanje samih podatkov. Metodologije pogosto temeljijo na standardih in širše sprejetih smernicah za zagotavljanje kakovosti podatkov, posamezne vidike (meta)podatkov pa obravnavajo kot dimenzije, združene v kategorije. Slednje med različnimi metodologijami niso poenotene, kar otežuje primerjavo ali združevanje rezultatov, vendar poznavanje različnih pristopov pomembno pripomore pri razvoju novih, učinkovitejših in bolj interoperabilnih rešitev. V primeru razvoja novih orodij za vrednotenje odprtih vladnih podatkov v Sloveniji je potrebno upoštevati še dodatna priporočila. Trg odprtih podatkov v državah Evropske unije namreč regulirajo zakonodaje in smernice tako na nacionalni, kot na ravni Unije. V tem prispevku predstavljamo pregled smernic in standardov ter izpostavljamo izzive za izdelavo poenotene metodologije, ki bi pripomogla k dvigu ravni kakovosti in dostopnosti odprtih podatkov.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-07-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"141687174","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Digitalne kompetence študentov so bistvene za njihov uspeh v visokošolskem izobraževanju in pozneje na trgu dela. Vendar je bilo doslej le malo raziskav, ki bi proučevale digitalne kompetence študentov. Nadalje ugotavljamo, da so si rezultati raziskav, ki so proučevale pomen socialno-demografskih dejavnikov pri razvoju digitalnih kompetenc študentov, nasprotujoči. Poleg tega je malo znanega o tem, kako je pandemija Covid-19 vplivala na digitalne kompetence študentov. Zato smo v okviru te raziskave oblikovali vprašalnik v skladu z okvirjem digitalnih kompetenc ter ga razdelili med slovenske študente. Rezultati samoocene študentov kažejo, da so najbolj kompetentni pri sporazumevanju in sodelovanju z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter brskanju, iskanju, ocenjevanju, shranjevanju in obdelavi informacij, nekoliko manj pa pri zaščiti svojih naprav in osebnih podatkov, najmanj kompetentni pa so pri razvoju, umeščanju in poustvarjanju digitalne vsebine ter pri reševanju tehničnih problemov z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Nadalje ugotavljamo, da se njihove digitalne kompetence bistveno ne razlikujejo glede na spol, starost in stopnjo študija, ter da se njihove digitalne kompetence, zaradi situacije povezana s Covid-19, niso bistveno izboljšale.
{"title":"Digitalne kompetence slovenskih študentov","authors":"Pia Pičulin, Anja Žnidaršič, Marjeta Marolt","doi":"10.31449/upinf.210","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.210","url":null,"abstract":"Digitalne kompetence študentov so bistvene za njihov uspeh v visokošolskem izobraževanju in pozneje na trgu dela. Vendar je bilo doslej le malo raziskav, ki bi proučevale digitalne kompetence študentov. Nadalje ugotavljamo, da so si rezultati raziskav, ki so proučevale pomen socialno-demografskih dejavnikov pri razvoju digitalnih kompetenc študentov, nasprotujoči. Poleg tega je malo znanega o tem, kako je pandemija Covid-19 vplivala na digitalne kompetence študentov. Zato smo v okviru te raziskave oblikovali vprašalnik v skladu z okvirjem digitalnih kompetenc ter ga razdelili med slovenske študente. Rezultati samoocene študentov kažejo, da so najbolj kompetentni pri sporazumevanju in sodelovanju z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter brskanju, iskanju, ocenjevanju, shranjevanju in obdelavi informacij, nekoliko manj pa pri zaščiti svojih naprav in osebnih podatkov, najmanj kompetentni pa so pri razvoju, umeščanju in poustvarjanju digitalne vsebine ter pri reševanju tehničnih problemov z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Nadalje ugotavljamo, da se njihove digitalne kompetence bistveno ne razlikujejo glede na spol, starost in stopnjo študija, ter da se njihove digitalne kompetence, zaradi situacije povezana s Covid-19, niso bistveno izboljšale.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135974443","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Poprocesiranje ansambelskih napovedi igra ključno vlogo pri tvorjenju natančnejših verjetnostnih napovedi vremena. Pogosto uporabljene metode za poprocesiranje verjetnostne napovedi ustvarijo ločeno za vsako lokacijo ali časovno obdobje. V tem delu predlagamo nov pristop, imenovan ANET1, ki temelji na nevronskih mrežah, ki združno tvori verjetnostne napovedi za vse lokacije in časovna obdobja. ANET1 posamično poprocesira člane ansambelske napovedi ter te uporabi za oceno parametrov normalne porazdelitve. Za učenje ter evalvacijo naše metode smo uporabili podatkovno zbirko napovedi temperatur, EUPPBench. Rezultati nakazujejo, da ANET1 izboljša delovanje obstoječih metod, predvsem v zahtevnih gorskih regijah. Prav tako zmanjša variabilnost napake napovedi tekom dnevnega hoda. V primerjavi z dvema drugim najboljšima pristopoma, EMOS in DVQR, ANET1 prinaša opazne izboljšave v umerjenosti porazdelitve napovedi glede na več evalvacijskih kriterijev.
{"title":"Anet1: poprocesiranje ansambelskih vremenskih napovedi s pomočjo nevronskih mrež","authors":"Peter Mlakar, Janko Merše, Jana Faganeli Pucer","doi":"10.31449/upinf.211","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.211","url":null,"abstract":"Poprocesiranje ansambelskih napovedi igra ključno vlogo pri tvorjenju natančnejših verjetnostnih napovedi vremena. Pogosto uporabljene metode za poprocesiranje verjetnostne napovedi ustvarijo ločeno za vsako lokacijo ali časovno obdobje. V tem delu predlagamo nov pristop, imenovan ANET1, ki temelji na nevronskih mrežah, ki združno tvori verjetnostne napovedi za vse lokacije in časovna obdobja. ANET1 posamično poprocesira člane ansambelske napovedi ter te uporabi za oceno parametrov normalne porazdelitve. Za učenje ter evalvacijo naše metode smo uporabili podatkovno zbirko napovedi temperatur, EUPPBench. Rezultati nakazujejo, da ANET1 izboljša delovanje obstoječih metod, predvsem v zahtevnih gorskih regijah. Prav tako zmanjša variabilnost napake napovedi tekom dnevnega hoda. V primerjavi z dvema drugim najboljšima pristopoma, EMOS in DVQR, ANET1 prinaša opazne izboljšave v umerjenosti porazdelitve napovedi glede na več evalvacijskih kriterijev.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135974881","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov na naslovu http://www.islovar.org.
{"title":"Iz Islovarja","authors":"Katarina Puc","doi":"10.31449/upinf.216","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.216","url":null,"abstract":"Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov na naslovu http://www.islovar.org.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135874945","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek je posvečen popestritvi predavanj s področja kibernetske varnosti in v bistvu predstavlja nadgradnjo kiberletov - računalniških simulacij s tega področja. Uvaja zamisel o večuporabniških spletnih aplikacijah, pri katerih v simulirani varovani objekt vstopajo napadalci in branilci vsak s svoje spletne strani. Izhodišče je znani pristop z rdečo in modro ekipo, ki raziskujeta varovani objekt s stališča njegove ranljivosti. Po pregledu nekaterih obstoječih rešitev opiše večuporabniško spletno aplikacijo, ki je sicer namenjena didaktiki, vsebuje pa tudi elemente poigritve.
{"title":"Sodelavne, večuporabniške spletne simulacije na področju poučevanja kibernetske varnosti","authors":"Saša Divjak","doi":"10.31449/upinf.213","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.213","url":null,"abstract":"Prispevek je posvečen popestritvi predavanj s področja kibernetske varnosti in v bistvu predstavlja nadgradnjo kiberletov - računalniških simulacij s tega področja. Uvaja zamisel o večuporabniških spletnih aplikacijah, pri katerih v simulirani varovani objekt vstopajo napadalci in branilci vsak s svoje spletne strani. Izhodišče je znani pristop z rdečo in modro ekipo, ki raziskujeta varovani objekt s stališča njegove ranljivosti. Po pregledu nekaterih obstoječih rešitev opiše večuporabniško spletno aplikacijo, ki je sicer namenjena didaktiki, vsebuje pa tudi elemente poigritve.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135974734","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku podajamo pregled razvoja uporabe e-računov v organizacijah v Sloveniji. Prikazali smo razvoj področja od posameznih pobud do razvoja standarda eSLOG ter pomembnih regulativ in zakonodaj ter vloge različnih deležnikov, ki so bili vpeti v dogajanje. Osrednji del prispevka predstavljajo rezultati raziskave o uporabi e-računov med organizacijami v Sloveniji. Kljub temu, da je izmenjava e-računov s proračunskimi uporabniki obvezna od leta 2015, razširjene uporabe e-računov in drugih poslovnih e-dokumentov, ki bi si jih izmenjevale organizacije v praksi še ne opazimo. Ugotovitve raziskave podajajo pomembne informacije za odločevalce in zakonodajalce, ki bodo lahko na podlagi tega sprejeli ustrezne politike, spodbude in podporne ukrepe za razširitev digitalizacije organizacij v Sloveniji. S tem bodo vzpostavljeni temelji za digitalno preobrazbo organizacij in s tem njihovo večjo konkurenčnost.
{"title":"Razvoj uporabe e-računov v Sloveniji","authors":"Rok Bojanc, Andreja Pucihar, Gregor Lenart","doi":"10.31449/upinf.212","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.212","url":null,"abstract":"V prispevku podajamo pregled razvoja uporabe e-računov v organizacijah v Sloveniji. Prikazali smo razvoj področja od posameznih pobud do razvoja standarda eSLOG ter pomembnih regulativ in zakonodaj ter vloge različnih deležnikov, ki so bili vpeti v dogajanje. Osrednji del prispevka predstavljajo rezultati raziskave o uporabi e-računov med organizacijami v Sloveniji. Kljub temu, da je izmenjava e-računov s proračunskimi uporabniki obvezna od leta 2015, razširjene uporabe e-računov in drugih poslovnih e-dokumentov, ki bi si jih izmenjevale organizacije v praksi še ne opazimo. Ugotovitve raziskave podajajo pomembne informacije za odločevalce in zakonodajalce, ki bodo lahko na podlagi tega sprejeli ustrezne politike, spodbude in podporne ukrepe za razširitev digitalizacije organizacij v Sloveniji. S tem bodo vzpostavljeni temelji za digitalno preobrazbo organizacij in s tem njihovo večjo konkurenčnost.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-26","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134907451","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Od leta 2019 se lahko slovenska mala in srednje velika podjetja (MSP) prijavljajo na razpise za vavčerje za digitalizacijo, s pomočjo katerih lahko pridejo do potrebnih sredstev za digitalno preobrazbo. Namen prispevka je ugotoviti, kakšen je pomen vavčerjev za digitalizacijo za slovenska MSP ter predlagati izboljšave sistema, ki jih lahko ključni odločevalci uporabijo pri sestavi nadaljnjih shem sofinanciranja. Na podlagi intervjujev s predstavniki štirinajstih slovenskih MSP, s tremi zunanjimi izvajalci ter s predstavnico DIHS smo oblikovali pet predlogov za izboljšanje sistema vavčerjev za digitalizacijo: manj dokumentacije, večja transparentnost, sprememba višine sofinanciranja glede na dodatne dejavnike, posodobitev odobritvenih kriterijev in posodobitev vavčerja za digitalni marketing.
{"title":"Možne izboljšave sistema vavčerjev za digitalizacijo malih in srednje velikih slovenskih podjetij","authors":"Damjan Pjević, Mojca Indihar Štemberger","doi":"10.31449/upinf.200","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.200","url":null,"abstract":"Od leta 2019 se lahko slovenska mala in srednje velika podjetja (MSP) prijavljajo na razpise za vavčerje za digitalizacijo, s pomočjo katerih lahko pridejo do potrebnih sredstev za digitalno preobrazbo. Namen prispevka je ugotoviti, kakšen je pomen vavčerjev za digitalizacijo za slovenska MSP ter predlagati izboljšave sistema, ki jih lahko ključni odločevalci uporabijo pri sestavi nadaljnjih shem sofinanciranja. Na podlagi intervjujev s predstavniki štirinajstih slovenskih MSP, s tremi zunanjimi izvajalci ter s predstavnico DIHS smo oblikovali pet predlogov za izboljšanje sistema vavčerjev za digitalizacijo: manj dokumentacije, večja transparentnost, sprememba višine sofinanciranja glede na dodatne dejavnike, posodobitev odobritvenih kriterijev in posodobitev vavčerja za digitalni marketing.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-08-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127561895","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V krovnih strateško-razvojnih dokumentih Republike Slovenije je zastavljeno, da želi Republika Slovenija svoj razvoj graditi trajnostno in s pomočjo digitalizacije. Pri tem pa je premalo pozornosti usmerjene v nekatere ključne pogoje, ki morajo biti za tak prehod izpolnjeni. Eden izmed njih je (digitalna) pismenost prebivalstva, ki se dosega prek uresničevanja vseživljenjskega učenja. Namen in želeni učinek koncepta vseživljenjskega učenja je namreč ustvariti okolje, v katerem posamezniki v dobi hitrih in velikih tehnoloških sprememb skozi vse življenje razvijajo svoje spretnosti za samostojno in aktivno življenje ter vključevanje v družbo. Računsko sodišče Republike Slovenije je izvedlo revizijo, v kateri je obravnavalo uresničevanje vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih. Z revizijo je želelo odgovoriti na vprašanje, ali je Republika Slovenija učinkovita pri uveljavljanju vseživljenjskosti učenja kot družbenorazvojne strategije. Namen prispevka je prikazati ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije, usmeriti pozornost na pomen vseživljenjskega učenja ter na razpoložljive podatke o spretnostih prebivalcev in nakazati rešitve za izboljšanje stanja.
{"title":"Digitrajnost zahteva digipismenost","authors":"Aljanka Klajnšek","doi":"10.31449/upinf.206","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.206","url":null,"abstract":"V krovnih strateško-razvojnih dokumentih Republike Slovenije je zastavljeno, da želi Republika Slovenija svoj razvoj graditi trajnostno in s pomočjo digitalizacije. Pri tem pa je premalo pozornosti usmerjene v nekatere ključne pogoje, ki morajo biti za tak prehod izpolnjeni. Eden izmed njih je (digitalna) pismenost prebivalstva, ki se dosega prek uresničevanja vseživljenjskega učenja. Namen in želeni učinek koncepta vseživljenjskega učenja je namreč ustvariti okolje, v katerem posamezniki v dobi hitrih in velikih tehnoloških sprememb skozi vse življenje razvijajo svoje spretnosti za samostojno in aktivno življenje ter vključevanje v družbo. \u0000Računsko sodišče Republike Slovenije je izvedlo revizijo, v kateri je obravnavalo uresničevanje vseživljenjskega učenja v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih. Z revizijo je želelo odgovoriti na vprašanje, ali je Republika Slovenija učinkovita pri uveljavljanju vseživljenjskosti učenja kot družbenorazvojne strategije. \u0000Namen prispevka je prikazati ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije, usmeriti pozornost na pomen vseživljenjskega učenja ter na razpoložljive podatke o spretnostih prebivalcev in nakazati rešitve za izboljšanje stanja.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-08-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130506546","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：