Pub Date : 2021-07-22DOI: 10.31449/upinf.vol29.num2.128
Milena Košak Babuder, Blažka Korun, Ema Štarkl, Gaja Nenadović, Dušica Boben, Erika Stanković, Sara Jakop, Luka Vranješ, Karmen Javornik, Jure Žabkar
Disleksija je nevrološko pogojena bralno-napisovalna motnja, ki izvira iz razvojnih posebnosti ali iz posebnosti delovanja osrednjegaživcˇevja. Zanjo je znacˇilna šibka sposobnost branja in cˇrkovanja, ki ni v skladu z drugimi sposobnostmi, ter pomanjkljiviavtomatizacija in tekocˇnost branja in cˇrkovanja. Z namenom cˇim prejšnjega prepoznavanja disleksije pri otrocih smo razvili spletno aplikacijo, ki vsebuje štiri preizkuse za prepoznavanje zgodnjih znakov disleksije. Aplikacija je dostopna širši javnosti in v primerjavi sklasicˇnimi pristopi omogocˇa hitrejše in bolj množicˇno testiranje; primerna je za testiranje na daljavo, v otroku domacˇem okolju. V tem prispevku predstavljamo rezultate preliminarnega testiranja aplikacije na manjšem testnem vzorcu.
{"title":"Računalniško podprto prepoznavanje zgodnjih znakov disleksije","authors":"Milena Košak Babuder, Blažka Korun, Ema Štarkl, Gaja Nenadović, Dušica Boben, Erika Stanković, Sara Jakop, Luka Vranješ, Karmen Javornik, Jure Žabkar","doi":"10.31449/upinf.vol29.num2.128","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num2.128","url":null,"abstract":"Disleksija je nevrološko pogojena bralno-napisovalna motnja, ki izvira iz razvojnih posebnosti ali iz posebnosti delovanja osrednjegaživcˇevja. Zanjo je znacˇilna šibka sposobnost branja in cˇrkovanja, ki ni v skladu z drugimi sposobnostmi, ter pomanjkljiviavtomatizacija in tekocˇnost branja in cˇrkovanja. Z namenom cˇim prejšnjega prepoznavanja disleksije pri otrocih smo razvili spletno aplikacijo, ki vsebuje štiri preizkuse za prepoznavanje zgodnjih znakov disleksije. Aplikacija je dostopna širši javnosti in v primerjavi sklasicˇnimi pristopi omogocˇa hitrejše in bolj množicˇno testiranje; primerna je za testiranje na daljavo, v otroku domacˇem okolju. V tem prispevku predstavljamo rezultate preliminarnega testiranja aplikacije na manjšem testnem vzorcu.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123390979","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-22DOI: 10.31449/upinf.vol29.num2.122
Simona Samida Cerk
Prispevek predstavlja sodobne izzive izobraževanja na daljavo, ki temeljijo na medpredmetnem povezovanju in inovativnih učnih okoljih. V središče postavljamo učenca, ki samostojno razmišlja in raziskuje ter v okviru aktivnih metod znanje povezuje, ga osmišlja in poglablja. Medpredmetni pristop je pomemben element sodobnih pogledov na vzgojno-izobraževalni proces, saj predstavlja poglobljeno in sistematično načrtovanje učenja, s katerimi povezujemo vsebine, procese in konceptualno znanje. Pomeni horizontalno in vertikalno povezovanje vsebin, znanj in učnih spretnosti, s katerim vsebino obravnavamo celostno, osvetljeno z različnih vidikov in z različnih predmetnih področij. Še posebej je medpredmetni pristop pomemben pri pouku na daljavo, kjer je potrebno učne vsebine racionalizirati, učence pa motivirati za samostojno in kritično delo. Inovativna učna okolja podprta z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo predstavljajo kontekst, znotraj katerega se odvija učenje v skladu s sodobnimi smernicami didaktike, ki omogočajo celostno učenje, individualizacijo in personalizacijo učnega procesa. Pri izobraževanju na daljavo je inovativno okolje tisto, ki se je sposobno odzvati na razvijanje in spreminjanje izobraževalne prakse z nenehnim razvojem in prilagajanjem.
{"title":"Sodobni izzivi izobraževanja na daljavo v okviru medpredmetnega povezovanja in inovativnih učnih okolij","authors":"Simona Samida Cerk","doi":"10.31449/upinf.vol29.num2.122","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num2.122","url":null,"abstract":"Prispevek predstavlja sodobne izzive izobraževanja na daljavo, ki temeljijo na medpredmetnem povezovanju in inovativnih učnih okoljih. V središče postavljamo učenca, ki samostojno razmišlja in raziskuje ter v okviru aktivnih metod znanje povezuje, ga osmišlja in poglablja.\u0000Medpredmetni pristop je pomemben element sodobnih pogledov na vzgojno-izobraževalni proces, saj predstavlja poglobljeno in sistematično načrtovanje učenja, s katerimi povezujemo vsebine, procese in konceptualno znanje. Pomeni horizontalno in vertikalno povezovanje vsebin, znanj in učnih spretnosti, s katerim vsebino obravnavamo celostno, osvetljeno z različnih vidikov in z različnih predmetnih področij. Še posebej je medpredmetni pristop pomemben pri pouku na daljavo, kjer je potrebno učne vsebine racionalizirati, učence pa motivirati za samostojno in kritično delo.\u0000Inovativna učna okolja podprta z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo predstavljajo kontekst, znotraj katerega se odvija učenje v skladu s sodobnimi smernicami didaktike, ki omogočajo celostno učenje, individualizacijo in personalizacijo učnega procesa. Pri izobraževanju na daljavo je inovativno okolje tisto, ki se je sposobno odzvati na razvijanje in spreminjanje izobraževalne prakse z nenehnim razvojem in prilagajanjem.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121959769","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-22DOI: 10.31449/upinf.vol29.num2.127
Sašo Karakatič, Elena Osrajnik
Spletne trgovine poskušajo s številnimi novimi pristopi prepričati potrošnike v nakup izdelka, zato se ti vedno bolj poslužujejo temnih vzorcev, ki na manipulativen način spremenijo želje uporabnika. Temni vzorci so torej načini manipuliranja potrošnikov v nakup izdelkov. V prispevku je pregled sedmih kategorij temnih vzorcev, ki se delijo na nadaljnjih 15 tipov. Empirični del raziskave vsebuje pregled 55 slovenskih spletnih trgovin in analizo uporabe temnih vzorcev v teh trgovinah. Iz zbranih podatkov sta bili narejeni analiza trenutnega stanja slovenskih spletnih trgovin ter primerjava stanja temnih vzorcev na tujih spletnih straneh. Ugotovitve kažejo, da je pojavnost temnih vzorcev na slovenskih straneh primerljiva s pojavnostjo vzorcev na tujih straneh in da se večji del slovenskih spletnih trgovin poslužuje takšnega načina manipulacije potrošnikov.
{"title":"Temni vzorci na slovenskih spletnih straneh","authors":"Sašo Karakatič, Elena Osrajnik","doi":"10.31449/upinf.vol29.num2.127","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num2.127","url":null,"abstract":"Spletne trgovine poskušajo s številnimi novimi pristopi prepričati potrošnike v nakup izdelka, zato se ti vedno bolj poslužujejo temnih vzorcev, ki na manipulativen način spremenijo želje uporabnika. Temni vzorci so torej načini manipuliranja potrošnikov v nakup izdelkov. V prispevku je pregled sedmih kategorij temnih vzorcev, ki se delijo na nadaljnjih 15 tipov. Empirični del raziskave vsebuje pregled 55 slovenskih spletnih trgovin in analizo uporabe temnih vzorcev v teh trgovinah. Iz zbranih podatkov sta bili narejeni analiza trenutnega stanja slovenskih spletnih trgovin ter primerjava stanja temnih vzorcev na tujih spletnih straneh. Ugotovitve kažejo, da je pojavnost temnih vzorcev na slovenskih straneh primerljiva s pojavnostjo vzorcev na tujih straneh in da se večji del slovenskih spletnih trgovin poslužuje takšnega načina manipulacije potrošnikov.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114512038","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-22DOI: 10.31449/UPINF.VOL29.NUM2.93
Tomaz Dular, Špela Povrženič, J. L. Bele, Rok Pirnat
Sistem poslovnega obveščanja mora uporabnikom zagotavljati vrhunsko uporabniško izkušnjo, biti mora prilagodljiv in temeljiti na zanesljivih podatkih. Uporabnikove zbirke podatkov pogosto niso prečiščene, kar je lahko posledica nekonsistentnih poslovnih procesov, napak pri beleženju podatkov ali prevar. Z orodjem Power BI in SQL strežnikom smo pripravili rešitev, ki s pomočjo Benfordovega zakona določi sporne podatke in jih prikaže na grafično všečen način. Interni revizorji tako dobijo odličen pripomoček, s katerim si pomagajo pri analizi poslovanja in odkrivanju napak in prevar.
{"title":"Odkrivanje prevar z orodji poslovne inteligence","authors":"Tomaz Dular, Špela Povrženič, J. L. Bele, Rok Pirnat","doi":"10.31449/UPINF.VOL29.NUM2.93","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/UPINF.VOL29.NUM2.93","url":null,"abstract":"Sistem poslovnega obveščanja mora uporabnikom zagotavljati vrhunsko uporabniško izkušnjo, biti mora prilagodljiv in temeljiti na zanesljivih podatkih. Uporabnikove zbirke podatkov pogosto niso prečiščene, kar je lahko posledica nekonsistentnih poslovnih procesov, napak pri beleženju podatkov ali prevar. Z orodjem Power BI in SQL strežnikom smo pripravili rešitev, ki s pomočjo Benfordovega zakona določi sporne podatke in jih prikaže na grafično všečen način. Interni revizorji tako dobijo odličen pripomoček, s katerim si pomagajo pri analizi poslovanja in odkrivanju napak in prevar. ","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125591243","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-22DOI: 10.31449/upinf.vol29.num2.135
Katarina Puc, Niko Schlamberger, Vladimir Batagelj, Tomaž Turk, Ivan Kanič
Prispevek predstavlja dragocen kronološki zapis nastanka in razvoja Islovarja. V pogovoru so podana izhodišča, ki so pred 20 leti privedla do vzpostavitve interaktivnega slovarja za področje računalništva in informatike. Opisani so problemi z izrazoslovjem, na katere so naleteli načrtovalci tega pomembnega spletnega orodja. Razvoj slovarja je v bistvu sledil uvajanju računalništva in informatike v Sloveniji in hkrati doživljal tudi tehnološke spremembe. Iz prvih skromnih poskusov je prerasel v zrelega mladeniča.
{"title":"Pogovor sodelavcev ob 20-letnici Islovarja","authors":"Katarina Puc, Niko Schlamberger, Vladimir Batagelj, Tomaž Turk, Ivan Kanič","doi":"10.31449/upinf.vol29.num2.135","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num2.135","url":null,"abstract":"Prispevek predstavlja dragocen kronološki zapis nastanka in razvoja Islovarja. V pogovoru so podana izhodišča, ki so pred 20 leti privedla do vzpostavitve interaktivnega slovarja za področje računalništva in informatike. Opisani so problemi z izrazoslovjem, na katere so naleteli načrtovalci tega pomembnega spletnega orodja. Razvoj slovarja je v bistvu sledil uvajanju računalništva in informatike v Sloveniji in hkrati doživljal tudi tehnološke spremembe. Iz prvih skromnih poskusov je prerasel v zrelega mladeniča.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115237128","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-07-15DOI: 10.31449/UPINF.VOL29.NUM2.131
Vida Groznik, Aleksander Sadikov
S staranjem prebivalstva se močno povečuje število bolnikov z demenco, kar predstavlja vedno večji družbeni problem. Poleg samega bolnika z demenco, breme bolezni občutijo tudi njegovi bližnji. Blag kognitivni upad (MCI) je stanje kognitivnega funkcioniranja med tistim, ki ga opazimo pri običajnem staranju in tistim, ki ga zaznamo pri osebah z demenco. Raziskave kažejo, da okvirno 10% do 15% bolnikov z MCI v roku enega leta napreduje v Alzheimerjevo demenco. Obenem obstajajo indici, da je v MCI fazi bolezen velikokrat še možno zavreti; posledično je zgodnje odkrivanje kognitivnega upada precejšnjega pomena. Gibanje oči med branjem se je v zadnjih letih izkazalo kot eden izmed obetavnih bioloških označevalcev za zaznavanje kognitivnega upada. V pričujoči raziskavi smo analizirali gibanje oči med branjem pri 115 preiskovancih, ki so bili razdeljeni v štiri skupine glede na stopnjo kognitivnega upada; od povsem zdravih do preiskovancev z demenco. Njihov pogled smo posneli s sistemom za spremljanje očesnih gibov, posnetke pa smo opisali z lastnim naborom atributov. Analiza porazdelitev vrednosti atributov je pokazala, da se te močno razlikujejo v odvisno od stopnje kognitivnega upada.
{"title":"Analiza gibanja oči med branjem pri bolnikih z različnimi stopnjami kognitivnega upada","authors":"Vida Groznik, Aleksander Sadikov","doi":"10.31449/UPINF.VOL29.NUM2.131","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/UPINF.VOL29.NUM2.131","url":null,"abstract":"S staranjem prebivalstva se močno povečuje število bolnikov z demenco, kar predstavlja vedno večji družbeni problem. Poleg samega bolnika z demenco, breme bolezni občutijo tudi njegovi bližnji. Blag kognitivni upad (MCI) je stanje kognitivnega funkcioniranja med tistim, ki ga opazimo pri običajnem staranju in tistim, ki ga zaznamo pri osebah z demenco. Raziskave kažejo, da okvirno 10% do 15% bolnikov z MCI v roku enega leta napreduje v Alzheimerjevo demenco. Obenem obstajajo indici, da je v MCI fazi bolezen velikokrat še možno zavreti; posledično je zgodnje odkrivanje kognitivnega upada precejšnjega pomena. Gibanje oči med branjem se je v zadnjih letih izkazalo kot eden izmed obetavnih bioloških označevalcev za zaznavanje kognitivnega upada. V pričujoči raziskavi smo analizirali gibanje oči med branjem pri 115 preiskovancih, ki so bili razdeljeni v štiri skupine glede na stopnjo kognitivnega upada; od povsem zdravih do preiskovancev z demenco. Njihov pogled smo posneli s sistemom za spremljanje očesnih gibov, posnetke pa smo opisali z lastnim naborom atributov. Analiza porazdelitev vrednosti atributov je pokazala, da se te močno razlikujejo v odvisno od stopnje kognitivnega upada.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-07-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121685868","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-03-11DOI: 10.31449/upinf.vol29.num1.119
A. Kavčič, Bojana Boh Podgornik, Ciril Bohak, Katja Depolli Steiner, Alenka Gril, A. Hladnik, Vid Klopčič, L. Komidar, Žiga Lesar, Matija Marolt, Sonja Pečjak, Matevž Pesek, Tina Pirc, Anja Podlesek, Melita Puklek Levpušček, Cirila Peklaj
E-gradiva in e-učbeniki si počasi utirajo pot v naše šole. Njihov pravi pomen se je pokazal tudi ob zadnji epidemiji, ko so bile šole zaprte, učenci pa večkrat prepuščeni sami sebi in angažiranosti svojih staršev. Za uspešno učenje z uporabo e-gradiv mora učenec uporabiti primerne strategije samoregulacije učenja, ki mu omogočajo, da doseže zastavljene učne cilje. Učencem s slabše razvitimi samoregulacijskimi spretnostmi lahko pri učenju pomaga umestitev učnih opor med vsebino obravnavane snovi. V članku je predstavljena pilotna raziskava na vzorcu 91 devetošolcev, v kateri smo preverjali delovanje učnih opor. V ta namen smo razvili e-učno okolje za prikaz učne enote z vstavljenimi različnimi vrstami učnih opor (kognitivne, metakognitivne in motivacijske), ki omogoča tudi beleženje aktivnosti učenca. Rezultati so pokazali, da so po ocenah učencev najboljša pomoč pri učenju kognitivne opore.
{"title":"E-učno okolje z oporami za samoregulacijo učenja","authors":"A. Kavčič, Bojana Boh Podgornik, Ciril Bohak, Katja Depolli Steiner, Alenka Gril, A. Hladnik, Vid Klopčič, L. Komidar, Žiga Lesar, Matija Marolt, Sonja Pečjak, Matevž Pesek, Tina Pirc, Anja Podlesek, Melita Puklek Levpušček, Cirila Peklaj","doi":"10.31449/upinf.vol29.num1.119","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num1.119","url":null,"abstract":"E-gradiva in e-učbeniki si počasi utirajo pot v naše šole. Njihov pravi pomen se je pokazal tudi ob zadnji epidemiji, ko so bile šole zaprte, učenci pa večkrat prepuščeni sami sebi in angažiranosti svojih staršev. Za uspešno učenje z uporabo e-gradiv mora učenec uporabiti primerne strategije samoregulacije učenja, ki mu omogočajo, da doseže zastavljene učne cilje. Učencem s slabše razvitimi samoregulacijskimi spretnostmi lahko pri učenju pomaga umestitev učnih opor med vsebino obravnavane snovi. V članku je predstavljena pilotna raziskava na vzorcu 91 devetošolcev, v kateri smo preverjali delovanje učnih opor. V ta namen smo razvili e-učno okolje za prikaz učne enote z vstavljenimi različnimi vrstami učnih opor (kognitivne, metakognitivne in motivacijske), ki omogoča tudi beleženje aktivnosti učenca. Rezultati so pokazali, da so po ocenah učencev najboljša pomoč pri učenju kognitivne opore.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116483619","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-03-11DOI: 10.31449/upinf.vol29.num1.129
Blaž Gašperlin, Mirjana Kljajić Borštnar
Visoko zmogljivo računalništvo rešuje kompleksne znanstvene in inženirske probleme, vse bolj tudi poslovne in družbene. V prispevku obravnavamo razvoj storitev visoko zmogljivega računalništva v oblaku, v luči inoviranja poslovnih modelov, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. V ta namen smo analizirali 20 primerov poskusov, ki so bili izvedeni v okviru evropskih projektov za spodbujanje uporabe visoko zmogljivega računalništva. Izsledki analize kažejo, da se uporaba širi iz tradicionalnih proizvodnih podjetij na storitveno industrijo ter vpliva na hitrejše prilagajanje zahtevam potrošnikov, oblikovanje novih izdelkov in storitev in oblike sodelovanja celotnega poslovnega ekosistema. Poleg tega prispeva k razvoju in uporabi metod umetne inteligence, procesiranju vele podatkov in dosegljivosti kompleksnih računalniških storitev za vse deležnike na trgu.
{"title":"Vpliv uporabe visoko zmogljivega računalništva v oblaku na inoviranje poslovnih modelov","authors":"Blaž Gašperlin, Mirjana Kljajić Borštnar","doi":"10.31449/upinf.vol29.num1.129","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num1.129","url":null,"abstract":"Visoko zmogljivo računalništvo rešuje kompleksne znanstvene in inženirske probleme, vse bolj tudi poslovne in družbene. V prispevku obravnavamo razvoj storitev visoko zmogljivega računalništva v oblaku, v luči inoviranja poslovnih modelov, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. V ta namen smo analizirali 20 primerov poskusov, ki so bili izvedeni v okviru evropskih projektov za spodbujanje uporabe visoko zmogljivega računalništva. Izsledki analize kažejo, da se uporaba širi iz tradicionalnih proizvodnih podjetij na storitveno industrijo ter vpliva na hitrejše prilagajanje zahtevam potrošnikov, oblikovanje novih izdelkov in storitev in oblike sodelovanja celotnega poslovnega ekosistema. Poleg tega prispeva k razvoju in uporabi metod umetne inteligence, procesiranju vele podatkov in dosegljivosti kompleksnih računalniških storitev za vse deležnike na trgu.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129237225","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-03-11DOI: 10.31449/upinf.vol29.num1.123
Mateja Bevčič, Jože Rugelj
Cilj projekta Coding4Girls v programu Erasmus+, ki ga izvajamo s partnerji iz šestih evropskih držav, je zasnova in izdelava inovativnega pristopa k poučevanju računalniškega programiranja v osnovni in srednji šoli. Poseben poudarek je na spodbujanju deklet za učenje programiranja in nadaljevanju njihovega izobraževanja ter njihovemu zaposlovanju na področju računalništva. Številne študije namreč ugotavljajo, da učenci in še posebej dekleta v zadnjih letih osnovne šole izgubijo zanimanje za to področje, čeprav je na trgu dela v vseh evropskih državah veliko pomanjkanje strokovnjakov s tega področja. V članku predstavljamo inovativen pristop za učenje programiranja s snovanjem iger z uporabo blokovnih vizualnih programskih jezikov ter pripravljene učne scenarije, gradiva za učence in učitelje in razvito spletno okolje za učenje z elementi igrifikacije, ki jih lahko učitelji uporabijo pri pouku. Predstavili smo tudi rezultate testiranja razvitih didaktičnih pristopov in učnih gradiv, ki smo ga izvedli skupaj s projektnimi partnerji.
{"title":"Coding4Girls - pristop za učenje programiranja s snovanjem iger","authors":"Mateja Bevčič, Jože Rugelj","doi":"10.31449/upinf.vol29.num1.123","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num1.123","url":null,"abstract":"Cilj projekta Coding4Girls v programu Erasmus+, ki ga izvajamo s partnerji iz šestih evropskih držav, je zasnova in izdelava inovativnega pristopa k poučevanju računalniškega programiranja v osnovni in srednji šoli. Poseben poudarek je na spodbujanju deklet za učenje programiranja in nadaljevanju njihovega izobraževanja ter njihovemu zaposlovanju na področju računalništva. Številne študije namreč ugotavljajo, da učenci in še posebej dekleta v zadnjih letih osnovne šole izgubijo zanimanje za to področje, čeprav je na trgu dela v vseh evropskih državah veliko pomanjkanje strokovnjakov s tega področja. V članku predstavljamo inovativen pristop za učenje programiranja s snovanjem iger z uporabo blokovnih vizualnih programskih jezikov ter pripravljene učne scenarije, gradiva za učence in učitelje in razvito spletno okolje za učenje z elementi igrifikacije, ki jih lahko učitelji uporabijo pri pouku. Predstavili smo tudi rezultate testiranja razvitih didaktičnih pristopov in učnih gradiv, ki smo ga izvedli skupaj s projektnimi partnerji.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124248564","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-03-11DOI: 10.31449/upinf.vol29.num1.110
Žiga Pušnik, Miha Moškon
Inferenca gensko regulatornih omrežij (GRO) iz ekspresijskih podatkov je še vedno težak problem. Število genov je velikokrat večje od števila poskusov, kjer gensko izražanje še dodatno spremlja določena mera šuma. Zato predlagamo uporabo strukturnih omejitev pri izpeljavi GRO na podlagi predhodnega znanja v obliki referenčnih omrežij. Naša ideja izvira iz dejstva, da vsebujejo GRO vzorce, tako imenovane motive, ki se pojavljajo bistveno pogosteje, kot bi to pričakovali v naključno generiranih omrežjih. Uporabo predhodnega znanja dosežemo s spreminjanjem uteži posameznega gena v cenovni funkciji linearne regresije. Uteži spreminjamo iterativno z gradientnim spustom. Naš pristop temelji na že uveljavljeni parcialno korelacijski metodi SPACE. S spreminjanjem uteži na podlagi prisotnosti motivov, porazdelitve stopenj genov in pričakovanega števila regulatornih genov za odtenek izboljšamo točnost, natančnost, priklic in F 1 oceno omrežij izpeljanih iz GRO bakterije E. coli.
{"title":"Integracija strukturnih omejitev pri izpeljavi gensko regulatornih omrežij","authors":"Žiga Pušnik, Miha Moškon","doi":"10.31449/upinf.vol29.num1.110","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num1.110","url":null,"abstract":"Inferenca gensko regulatornih omrežij (GRO) iz ekspresijskih podatkov je še vedno težak problem. Število genov je velikokrat večje od števila poskusov, kjer gensko izražanje še dodatno spremlja določena mera šuma. Zato predlagamo uporabo strukturnih omejitev pri izpeljavi GRO na podlagi predhodnega znanja v obliki referenčnih omrežij. Naša ideja izvira iz dejstva, da vsebujejo GRO vzorce, tako imenovane motive, ki se pojavljajo bistveno pogosteje, kot bi to pričakovali v naključno generiranih omrežjih. Uporabo predhodnega znanja dosežemo s spreminjanjem uteži posameznega gena v cenovni funkciji linearne regresije. Uteži spreminjamo iterativno z gradientnim spustom. Naš pristop temelji na že uveljavljeni parcialno korelacijski metodi SPACE. S spreminjanjem uteži na podlagi prisotnosti motivov, porazdelitve stopenj genov in pričakovanega števila regulatornih genov za odtenek izboljšamo točnost, natančnost, priklic in F 1 oceno omrežij izpeljanih iz GRO bakterije E. coli.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115879016","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：