This paper provides an overview of the main ideas of graph theory used in computer graphics. Applications include mesh compression, animation, visibility determination, rendering optimization, shape recognition, and navigation. We present both success and failure cases from the most cited works and recent publications. Related work review reveals a trend in using graphs for extracting the essential information from a given context, which directly manifests itself in various compression schemes and efficient querying data structures.
{"title":"Graphs in computer graphics","authors":"Žiga Lesar, Matija Marolt","doi":"10.31449/upinf.204","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.204","url":null,"abstract":"This paper provides an overview of the main ideas of graph theory used in computer graphics. Applications include mesh compression, animation, visibility determination, rendering optimization, shape recognition, and navigation. We present both success and failure cases from the most cited works and recent publications. Related work review reveals a trend in using graphs for extracting the essential information from a given context, which directly manifests itself in various compression schemes and efficient querying data structures.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-08-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123765836","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Luka Hrgarek, Marko Hölbl, Tatjana Welzer Družovec, Lili Nemec Zlatolas
Označevalni jeziki omogočajo strukturiranje in organiziranje vsebine na način, ki olajša njeno obdelavo in uporabo. Različni označevalni jeziki imajo različne namene in so primerni za različne vrste vsebine in namene uporabe. Jezika XML in HTML se pogosto uporabljata v spletnem okolju, saj omogočata strukturiranje in prikazovanje vsebine na spletnih straneh. Označevalni jezik Markdown je priljubljen med študenti in razvijalci ter se uporablja za pisanje zapiskov in dokumentacije programske opreme. Jezik LaTeX se pogosto uporablja v akademski skupnosti za pisanje strokovnih in znanstvenih prispevkov ter za pisanje zaključnih del na izobraževalnih ustanovah. Učenje uporabe označevalnih jezikov lahko pozitivno vpliva na raven digitalne pismenosti, hkrati pa prinaša več možnosti za lažje prilagoditve vsebin v bolj dostopne oblike za slepe in slabovidne uporabnike.
{"title":"Uporabniški in pedagoški vidiki uporabe označevalnih jezikov","authors":"Luka Hrgarek, Marko Hölbl, Tatjana Welzer Družovec, Lili Nemec Zlatolas","doi":"10.31449/upinf.203","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.203","url":null,"abstract":"Označevalni jeziki omogočajo strukturiranje in organiziranje vsebine na način, ki olajša njeno obdelavo in uporabo. Različni označevalni jeziki imajo različne namene in so primerni za različne vrste vsebine in namene uporabe. Jezika XML in HTML se pogosto uporabljata v spletnem okolju, saj omogočata strukturiranje in prikazovanje vsebine na spletnih straneh. Označevalni jezik Markdown je priljubljen med študenti in razvijalci ter se uporablja za pisanje zapiskov in dokumentacije programske opreme. Jezik LaTeX se pogosto uporablja v akademski skupnosti za pisanje strokovnih in znanstvenih prispevkov ter za pisanje zaključnih del na izobraževalnih ustanovah. Učenje uporabe označevalnih jezikov lahko pozitivno vpliva na raven digitalne pismenosti, hkrati pa prinaša več možnosti za lažje prilagoditve vsebin v bolj dostopne oblike za slepe in slabovidne uporabnike.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-08-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114727730","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Letos mineva 50 let od uvedbe poskusnega pouka računalništva v slovenske srednje šole. V tem prispevku navajamo nekaj zgodovinskih dejstev o projektu uvedbe pouka računalništva pred 50 leti ter opišemo naše lastne spomine na to, kako smo sodelovali pri poskusnem pouku računalništva in kako je nastal učbenik za ta predmet.
{"title":"50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik","authors":"Ivan Bratko, Iztok Lajovic, Vladislav Rajkovič","doi":"10.31449/upinf.202","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.202","url":null,"abstract":"Letos mineva 50 let od uvedbe poskusnega pouka računalništva v slovenske srednje šole. V tem prispevku navajamo nekaj zgodovinskih dejstev o projektu uvedbe pouka računalništva pred 50 leti ter opišemo naše lastne spomine na to, kako smo sodelovali pri poskusnem pouku računalništva in kako je nastal učbenik za ta predmet.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-05-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127322008","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Dandanes se pri implementaciji sodobnih IT arhitektur velepodatkov podjetja odločajo za uporabo različnih tehnoloških skladov, ki so bodisi odprtokodni bodisi takšni, ki jih na trgu ponujajo oblačni ponudniki, kot so Google, Microsoft, Amazon idr. Na izbiro določenega sklada vpliva nekaj različnih faktorjev, pogosto pa se najpomembnejši izkažejo človeški viri in strošek uporabe posameznega sklada. Kot alternativa se za zmanjšanje stroškov lahko uporabijo odprtokodne tehnologije, kot je npr. sklad Apache, vendar to tudi prinaša določene implikacije in kompromise. Z druge strani, sodobne arhitekture velepodatkov včasih vključujejo ločena nivoja za shrambo in analitiko, pri čemer se na vsakem nivoju uporablja različna tehnološka rešitev (tudi znotraj posameznega nivoja), a vse z namenom shranjevanja različno strukturiranih oz. nestrukturiranih podatkov in učinkovite analize le-teh. V članku predstavimo en primer dvonivojske IT arhitekture optimizirane za hrambo in analizo velepodatkov ter prikažemo orodja in rešitve znotraj izbranih treh tehnoloških skladov (Google, Amazon, Apache), s katerimi se lahko implementira omenjena arhitektura. Analiziramo lastnosti posameznih skladov ter podamo povzetek prednosti in izzivov pri uporabi določenega sklada.
如今，在实施现代 IT 大数据架构时，企业会选择使用不同的技术堆栈，既可以是 开源技术，也可以是谷歌、微软、亚马逊等云提供商在市场上提供的技术。另一方面，现代大数据架构有时包括用于存储和分析的独立层，每个层（甚至每个层内）使用不同的技术解决方案，但目的都是为了存储不同结构或非结构化数据并对其进行高效分析。在本文中，我们介绍了一个针对大数据存储和分析进行优化的双层 IT 架构实例，并展示了可用于实施该架构的三个选定技术栈（谷歌、亚马逊和 Apache）中的工具和解决方案。我们分析了每个堆栈的特点，并总结了使用特定堆栈的优势和挑战。
{"title":"Pregled in analiza tehnoloških skladov za implementacijo sodobnih IT arhitektur velepodatkov","authors":"Martina Šestak, Muhamed Turkanović","doi":"10.31449/upinf.194","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.194","url":null,"abstract":"Dandanes se pri implementaciji sodobnih IT arhitektur velepodatkov podjetja odločajo za uporabo različnih tehnoloških skladov, ki so bodisi odprtokodni bodisi takšni, ki jih na trgu ponujajo oblačni ponudniki, kot so Google, Microsoft, Amazon idr. Na izbiro določenega sklada vpliva nekaj različnih faktorjev, pogosto pa se najpomembnejši izkažejo človeški viri in strošek uporabe posameznega sklada. Kot alternativa se za zmanjšanje stroškov lahko uporabijo odprtokodne tehnologije, kot je npr. sklad Apache, vendar to tudi prinaša določene implikacije in kompromise. Z druge strani, sodobne arhitekture velepodatkov včasih vključujejo ločena nivoja za shrambo in analitiko, pri čemer se na vsakem nivoju uporablja različna tehnološka rešitev (tudi znotraj posameznega nivoja), a vse z namenom shranjevanja različno strukturiranih oz. nestrukturiranih podatkov in učinkovite analize le-teh. V članku predstavimo en primer dvonivojske IT arhitekture optimizirane za hrambo in analizo velepodatkov ter prikažemo orodja in rešitve znotraj izbranih treh tehnoloških skladov (Google, Amazon, Apache), s katerimi se lahko implementira omenjena arhitektura. Analiziramo lastnosti posameznih skladov ter podamo povzetek prednosti in izzivov pri uporabi določenega sklada.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-05-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129794887","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Problem današnjega interneta je, da je na voljo veliko informacij, ki jih nekdo nadzoruje (npr. oseba, organizacija), teh ljudi pa sploh ne poznamo. Samoupravljana identiteta je okvir zaupanja, pri katerem imajo entitete, kot so: ljudje, organizacije in abstraktne entitete, svoje popolnoma avtonomne identitete. Ta vrsta decentraliziranih digitalnih identitet s pomočjo decentraliziranih identifikatorjev in preverljivih poverilnic entitetam omogoča varno komunikacijo, nadzor nad lastnimi podatki ter izbiro, kaj in s kom bodo delili. Izmenjava podatkov se zgodi z uporabo verige blokov in tehnologije razpršene evidence, ki nam omogoča zaščitene in varne transakcije. S pomočjo te nove tehnologije in verige blokov Cardano smo razvili odprtokodno rešitev, ki bo študentom v pomoč pri izobraževalnem procesu. Ta rešitev pomaga predstaviti funkcionalnosti, ki nam jih decentralizirane digitalne identitete ponujajo pri izobraževanju. Z uporabo SWOT-analize smo primerjali sistem z že obstoječimi rešitvami, pri čemer pokažemo, da uporaba samoupravljene digitalne identitete naredi našo rešitev varnejšo, zmogljivejšo, cenejšo in uporabnejšo.
{"title":"Samoupravljana digitalna identiteta na verigi blokov Cardano","authors":"Nikolay Vasilev, Dejan Lavbič","doi":"10.31449/upinf.191","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.191","url":null,"abstract":"Problem današnjega interneta je, da je na voljo veliko informacij, ki jih nekdo nadzoruje (npr. oseba, organizacija), teh ljudi pa sploh ne poznamo. Samoupravljana identiteta je okvir zaupanja, pri katerem imajo entitete, kot so: ljudje, organizacije in abstraktne entitete, svoje popolnoma avtonomne identitete. Ta vrsta decentraliziranih digitalnih identitet s pomočjo decentraliziranih identifikatorjev in preverljivih poverilnic entitetam omogoča varno komunikacijo, nadzor nad lastnimi podatki ter izbiro, kaj in s kom bodo delili. Izmenjava podatkov se zgodi z uporabo verige blokov in tehnologije razpršene evidence, ki nam omogoča zaščitene in varne transakcije. S pomočjo te nove tehnologije in verige blokov Cardano smo razvili odprtokodno rešitev, ki bo študentom v pomoč pri izobraževalnem procesu. Ta rešitev pomaga predstaviti funkcionalnosti, ki nam jih decentralizirane digitalne identitete ponujajo pri izobraževanju. Z uporabo SWOT-analize smo primerjali sistem z že obstoječimi rešitvami, pri čemer pokažemo, da uporaba samoupravljene digitalne identitete naredi našo rešitev varnejšo, zmogljivejšo, cenejšo in uporabnejšo.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-05-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133983957","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov. Slovar najdete na naslovu http://www.islovar.org.
{"title":"Iz Islovarja","authors":"Katarina Puc","doi":"10.31449/upinf.207","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.207","url":null,"abstract":"Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov. Slovar najdete na naslovu http://www.islovar.org.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-05-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135429078","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava problem, kako narediti predavanja s področja kibernetske varnosti bolj zanimiva in razumljiva dijakom, študentom in udeležencem kakšnih izobraževalnih tečajev. Rešitev najde v simulacijah in animacijah, ki lahko vizualno ponazorijo dogajanja v računalniških mrežjih, na katera prežijo napadalci. Po kratkem vpogledu v sorodja dela se posveti kiberletom, to je spletnim aplikacijam, ki take simulacije predstavljajo. Delo prikazuje nekaj tipičnih simulacij in v grobem poda ozadje, ki omogoča tudi nadgradnjo z lastnimi primeri.
{"title":"Popestritev predavanj o kibernetski varnosti z interaktivnimi računalniškimi simulacijami","authors":"Saša Divjak","doi":"10.31449/upinf.201","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.201","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava problem, kako narediti predavanja s področja kibernetske varnosti bolj zanimiva in razumljiva dijakom, študentom in udeležencem kakšnih izobraževalnih tečajev. Rešitev najde v simulacijah in animacijah, ki lahko vizualno ponazorijo dogajanja v računalniških mrežjih, na katera prežijo napadalci. Po kratkem vpogledu v sorodja dela se posveti kiberletom, to je spletnim aplikacijam, ki take simulacije predstavljajo. Delo prikazuje nekaj tipičnih simulacij in v grobem poda ozadje, ki omogoča tudi nadgradnjo z lastnimi primeri.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-05-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128905192","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Vsak posameznik in podjetje dimenzijo velepodatkov dojema malce drugače. A velepodatki se ne merijo kot 5 diskov podatkov, niti kot 5 sodov podatkov. Tudi pretočnih podatkov ne merimo z litri. Velepodatki so miselnost, ki predstavlja temelje za podatkovno gnano poslovanje. Da bi velepodatke resnično uvedli in izkoristili v poslovanju, jih moramo najprej razumeti. Le tako si lahko od njih obetamo sobivanje posla in tehnologije ter ustvarjanje dodane vrednosti. V tem članku predstavljamo vse dimenzije velepodatkov (t. i. 5 V) in njihovo rabo osvetljujemo na praktičnih primerih. Predstavljamo širši ekosistem velepodatkov ter temelje za gradnjo okolja za velepodatke.
{"title":"Velepodatki - 5 V-jev v praktičnih primerih","authors":"Jure Jeraj, Urška Nered, Stevanče Nikoloski","doi":"10.31449/upinf.158","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.158","url":null,"abstract":"Vsak posameznik in podjetje dimenzijo velepodatkov dojema malce drugače. A velepodatki se ne merijo kot 5 diskov podatkov, niti kot 5 sodov podatkov. Tudi pretočnih podatkov ne merimo z litri. Velepodatki so miselnost, ki predstavlja temelje za podatkovno gnano poslovanje. Da bi velepodatke resnično uvedli in izkoristili v poslovanju, jih moramo najprej razumeti. Le tako si lahko od njih obetamo sobivanje posla in tehnologije ter ustvarjanje dodane vrednosti.\u0000V tem članku predstavljamo vse dimenzije velepodatkov (t. i. 5 V) in njihovo rabo osvetljujemo na praktičnih primerih. Predstavljamo širši ekosistem velepodatkov ter temelje za gradnjo okolja za velepodatke.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-05-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132588657","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Procedural content generation uses algorithmic techniques to create large amounts of new content for games and thus reduces the cost of production. However, this content generation is typically the same for all players and is not used to personalize and optimize the game for players’ characteristics. Thus, the core of our research is the improvement of procedural content generation through personalization. We plan to achieve personalization by using modern machine learning algorithms to learn the characteristics of the player. These characteristics will be then used as input parameters for procedural content generation algorithms to produce personalized content. We expect that personalized procedural content generation will have a positive effect on the user’s gameplay experience.
{"title":"One Game Fits All: Personalized Content Generation in Mobile Games","authors":"Davor Hafnar, J. Demšar","doi":"10.31449/upinf.179","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.179","url":null,"abstract":"\u0000Procedural content generation uses algorithmic techniques to create large amounts of new content for games and thus reduces the cost of production. However, this content generation is typically the same for all players and is not used to personalize and optimize the game for players’ characteristics. Thus, the core of our research is the improvement of procedural content generation through personalization. We plan to achieve personalization by using modern machine learning algorithms to learn the characteristics of the player. These characteristics will be then used as input parameters for procedural content generation algorithms to produce personalized content. We expect that personalized procedural content generation will have a positive effect on the user’s gameplay experience.\u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-11-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129471513","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Gesla in biometrični pristopi, na primer prstni odtisi, prevladujejo v svetu overjanja uporabnikov. Zaradi pomislekov glede varnosti, zasebnosti in priročnosti, znanost išče ustrezne nadomestke, vključujoč metode na podlagi vedenjskih vzorcev posameznikov. Kljub temu, da ti pristopi odpravijo večino obstoječih pomanjkljivosti, zaenkrat še niso dovolj natančni za splošno rabo. Glavni razlog za to je dejstvo, da uporabnikovo vedenje ni nespremenljivo. En izmed potencialnih vzrokov sprememb v obnašanju je spremenljiva kognitivna obremenjenost posameznika pri izvajanju različnih nalog. V tem delu na podlagi podatkov devetih prostovoljcev predstavimo raziskavo vpliva kognitivne obremenjenosti na vedenjske vzorce z analizo EEG in senzorskih podatkov. S pomočjo algoritma naključnega gozda razlikujemo med štirimi različnimi stopnjami kognitivne obremenjenosti. Dosežemo 89,79% in 76% natančnost na podlagi EEG in senzorskih podatkov, s čimer prikažemo povezavo med podatkovnima zbirkama.
{"title":"Vpliv kognitivne obremenjenosti na vedenjske vzorce posameznikov pri overjanju uporabnikov","authors":"Andraž Krašovec, Veljko Pejović","doi":"10.31449/upinf.178","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.178","url":null,"abstract":"\u0000Gesla in biometrični pristopi, na primer prstni odtisi, prevladujejo v svetu overjanja uporabnikov. Zaradi pomislekov glede varnosti, zasebnosti in priročnosti, znanost išče ustrezne nadomestke, vključujoč metode na podlagi vedenjskih vzorcev posameznikov. Kljub temu, da ti pristopi odpravijo večino obstoječih pomanjkljivosti, zaenkrat še niso dovolj natančni za splošno rabo. Glavni razlog za to je dejstvo, da uporabnikovo vedenje ni nespremenljivo. En izmed potencialnih vzrokov sprememb v obnašanju je spremenljiva kognitivna obremenjenost posameznika pri izvajanju različnih nalog. V tem delu na podlagi podatkov devetih prostovoljcev predstavimo raziskavo vpliva kognitivne obremenjenosti na vedenjske vzorce z analizo EEG in senzorskih podatkov. S pomočjo algoritma naključnega gozda razlikujemo med štirimi različnimi stopnjami kognitivne obremenjenosti. Dosežemo 89,79% in 76% natančnost na podlagi EEG in senzorskih podatkov, s čimer prikažemo povezavo med podatkovnima zbirkama.\u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-11-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125347285","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：