Pub Date : 2021-03-11DOI: 10.31449/upinf.vol29.num1.121
Matija Lokar, Maja Mujkić
Sodelovanje učencev in dijakov na različnih oblikah tekmovanj v znanju je lahko zanje koristna učna izkušnja, ki pripomore k lažjemu in uspešnejšemu učenju. Tudi na področju računalništva lahko v Sloveniji zasledimo kar nekaj računalniških tekmovanj. Žal pa na prehodu iz osnovne v srednjo šolo zasledimo precejšen upad v številu udeležencev, še posebej, če upoštevamo vodilni računalniški tekmovanji: v osnovni šoli tekmovanje Bober in v srednji šoli ACM tekmovanje v znanju računalništva RTK. Del tega upada lahko pripišemo temu, da gre pri prvem za tekmovanje v računalniškem mišljenju in pri drugem za tekmovanje v algoritmih in programiranju. Ob upoštevanju upada in zaradi večkrat izkazane potrebe, da naredimo programiranje bolj privlačno prav za vse, smo v okviru tekmovanj ACM Slovenije pripravili novo tekmovanje imenovano Pišek, tekmovanje v programiranju z delčki. Gre za tekmovanje, ki je prilagojeno začetnikom. Skupaj z uporabo programskega jezika, ki omogoča sestavljanje programov brez sintaktičnih napak in uporabe takih nalog, ki se navezujejo na računalniško mišljenje, kot ga razvija tekmovanje Bober, smo pripravili tekmovanje, v katerem se lahko preizkusijo tako začetniki kot tudi tisti, ki so programiranja bolj vešči. Glavni cilj samega tekmovanja pa je predvsem v popularizaciji programiranja za vse, saj bodo tako naši učenci in dijaki snovalci digitalne prihodnosti in ne le njeni uporabniki.
{"title":"Računalniško tekmovanje Pišek - Oblika vzpodbujanja učenja programiranja za vse","authors":"Matija Lokar, Maja Mujkić","doi":"10.31449/upinf.vol29.num1.121","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol29.num1.121","url":null,"abstract":"Sodelovanje učencev in dijakov na različnih oblikah tekmovanj v znanju je lahko zanje koristna učna izkušnja, ki pripomore k lažjemu in uspešnejšemu učenju. Tudi na področju računalništva lahko v Sloveniji zasledimo kar nekaj računalniških tekmovanj. Žal pa na prehodu iz osnovne v srednjo šolo zasledimo precejšen upad v številu udeležencev, še posebej, če upoštevamo vodilni računalniški tekmovanji: v osnovni šoli tekmovanje Bober in v srednji šoli ACM tekmovanje v znanju računalništva RTK. Del tega upada lahko pripišemo temu, da gre pri prvem za tekmovanje v računalniškem mišljenju in pri drugem za tekmovanje v algoritmih in programiranju. Ob upoštevanju upada in zaradi večkrat izkazane potrebe, da naredimo programiranje bolj privlačno prav za vse, smo v okviru tekmovanj ACM Slovenije pripravili novo tekmovanje imenovano Pišek, tekmovanje v programiranju z delčki. Gre za tekmovanje, ki je prilagojeno začetnikom. Skupaj z uporabo programskega jezika, ki omogoča sestavljanje programov brez sintaktičnih napak in uporabe takih nalog, ki se navezujejo na računalniško mišljenje, kot ga razvija tekmovanje Bober, smo pripravili tekmovanje, v katerem se lahko preizkusijo tako začetniki kot tudi tisti, ki so programiranja bolj vešči. Glavni cilj samega tekmovanja pa je predvsem v popularizaciji programiranja za vse, saj bodo tako naši učenci in dijaki snovalci digitalne prihodnosti in ne le njeni uporabniki.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-03-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127788834","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-12-07DOI: 10.31449/upinf.vol28.num4.86
Bor Krizmanič, Aleš Groznik
Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) se v zadnjih letih omenja v povezavi z uporabo v najrazličnejših panogah in za zelo raznolike načine uporabe. Težko je presoditi, katera področja so resnično najbolj primerna za uporabo te tehnologije. V članku smo obdelali osnovne lastnosti, prednosti in slabosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov in predstavili štiri, po naši oceni najprimernejša področja dejavnosti za uporabo te tehnologije. Potencial za uporabo te tehnologije smo po posameznih področjih ocenjevali na podlagi pregleda pravnega, tehnološkega in sociološkega vidika morebitne implementacije ter idej in primerov uporabe. Po našem mnenju so za uporabo najperspektivnejša področja: finančne in zavarovalniške dejavnosti, dejavnost prometa in skladiščenja, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter kot zadnje, informacijske in komunikacijske dejavnosti.
{"title":"Aktualne dejavnosti, primerne za uporabo veriženja podatkovnih blokov","authors":"Bor Krizmanič, Aleš Groznik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.86","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.86","url":null,"abstract":"\u0000Tehnologija veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) se v zadnjih letih omenja v povezavi z uporabo v najrazličnejših panogah in za zelo raznolike načine uporabe. Težko je presoditi, katera področja so resnično najbolj primerna za uporabo te tehnologije. V članku smo obdelali osnovne lastnosti, prednosti in slabosti tehnologije veriženja podatkovnih blokov in predstavili štiri, po naši oceni najprimernejša področja dejavnosti za uporabo te tehnologije. Potencial za uporabo te tehnologije smo po posameznih področjih ocenjevali na podlagi pregleda pravnega, tehnološkega in sociološkega vidika morebitne implementacije ter idej in primerov uporabe. Po našem mnenju so za uporabo najperspektivnejša področja: finančne in zavarovalniške dejavnosti, dejavnost prometa in skladiščenja, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter kot zadnje, informacijske in komunikacijske dejavnosti. \u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121341151","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-12-07DOI: 10.31449/upinf.vol28.num4.105
Matej Vitek, Peter Rot, Vitomir Štruc, Peter Peer
Prepoznava ljudi je temeljni problem, s katerim se ukvarja področje biometrije. V našem delu se ukvarjamo s prepoznavo beločničnih žilnih struktur, ki imajo številne prednosti pred ostalimi značilkami: beločnične žile so edinstvene, tudi med identičnimi dvojčki – celo bolj kot prstni odtisi; za zajem ne potrebujemo posebnih naprav, le običajen fotoaparat ali mobilno kamero; zajem je neinvaziven in omogoča zajem na daljavo; žilne strukture se bistveno ne spreminjajo tekom življenja; žilne strukture je težko ponarediti. Ker se biometrija, podobno kot mnoga ostala področja računalniškega vida, vedno bolj poslužuje globokega učenja, so izredno pomembne kvalitetne dobro anotirane podatkovne množice. Naša podatkovna množica SBVPI je javno dostopna in vsebuje očesne slike visoke kvalitete skupaj z ročnimi anotacijami različnih regij v očesu (šarenica, zenica, ...). Poleg predstavitve SBVPI pa se naše delo tudi poglobi v bolj splošna vprašanja beločnične biometrije. V eksperimentalnem delu primerjamo 5 različnih pristopov za prepoznavo, ki jih evalviramo na SBVPI. Poleg tega analiziramo vpliv ločljivosti slik in smeri pogleda na uspešnost teh pristopov. Globoki model se je izkazal za najboljšega v splošnih poskusih, obenem pa tudi za najbolj robustnega, saj se je najbolje odrezal pri manjših ločljivostih in manj smereh pogleda. S tako poglobljeno analizo smo naslovili številna odprta vprašanja v beločnični biometriji, predvsem ker prikažejo smiselnost uporabe globokega učenja (ki jo omogoča naša podatkovna množica SBVPI) in pa pomembnost uporabe različnih smeri pogleda v sami prepoznavi.
{"title":"Poglobljen pogled v beločnično biometrijo: Nova podatkovna množica in študija pristopov in kovariatov v razpoznavi","authors":"Matej Vitek, Peter Rot, Vitomir Štruc, Peter Peer","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.105","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.105","url":null,"abstract":"Prepoznava ljudi je temeljni problem, s katerim se ukvarja področje biometrije. V našem delu se ukvarjamo s prepoznavo beločničnih žilnih struktur, ki imajo številne prednosti pred ostalimi značilkami: beločnične žile so edinstvene, tudi med identičnimi dvojčki – celo bolj kot prstni odtisi; za zajem ne potrebujemo posebnih naprav, le običajen fotoaparat ali mobilno kamero; zajem je neinvaziven in omogoča zajem na daljavo; žilne strukture se bistveno ne spreminjajo tekom življenja; žilne strukture je težko ponarediti. Ker se biometrija, podobno kot mnoga ostala področja računalniškega vida, vedno bolj poslužuje globokega učenja, so izredno pomembne kvalitetne dobro anotirane podatkovne množice. Naša podatkovna množica SBVPI je javno dostopna in vsebuje očesne slike visoke kvalitete skupaj z ročnimi anotacijami različnih regij v očesu (šarenica, zenica, ...). Poleg predstavitve SBVPI pa se naše delo tudi poglobi v bolj splošna vprašanja beločnične biometrije. V eksperimentalnem delu primerjamo 5 različnih pristopov za prepoznavo, ki jih evalviramo na SBVPI. Poleg tega analiziramo vpliv ločljivosti slik in smeri pogleda na uspešnost teh pristopov. Globoki model se je izkazal za najboljšega v splošnih poskusih, obenem pa tudi za najbolj robustnega, saj se je najbolje odrezal pri manjših ločljivostih in manj smereh pogleda. S tako poglobljeno analizo smo naslovili številna odprta vprašanja v beločnični biometriji, predvsem ker prikažejo smiselnost uporabe globokega učenja (ki jo omogoča naša podatkovna množica SBVPI) in pa pomembnost uporabe različnih smeri pogleda v sami prepoznavi.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116520983","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-12-07DOI: 10.31449/upinf.vol28.num4.106
Mateja Kocbek Bule
Primeri (angl. Cases) se uporabljajo na mnogih področjih človeškega delovanja. Najbolj nazorni so primeri iz medicine, kjer je vsak pacient obravnavan kot ločen, celovit primer. Kljub temu so splošni postopki obravnave pacientov v ozadju enaki. Strokovno osebje je tisto, ki se, na podlagi svojega znanja in izkušenj za vsak primer (vsakega pacienta) odloči, kako bo izvedla zdravljenje, ali povedano drugače, kakšna bo nova instanca tega procesa. V tem članku bomo predstavili notacijo CMMN (Case Management Model and Notation), s katero lahko modeliramo procese, ki zahtevajo več fleksibilnosti pri izvedbi. Predstavljeno bo delovanje, in tudi nekateri izzivi, ki se pojavljajo pri uporabi.
{"title":"Znanjski delavci in notacija CMMN","authors":"Mateja Kocbek Bule","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.106","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.106","url":null,"abstract":"Primeri (angl. Cases) se uporabljajo na mnogih področjih človeškega delovanja. Najbolj nazorni so primeri iz medicine, kjer je vsak pacient obravnavan kot ločen, celovit primer. Kljub temu so splošni postopki obravnave pacientov v ozadju enaki. Strokovno osebje je tisto, ki se, na podlagi svojega znanja in izkušenj za vsak primer (vsakega pacienta) odloči, kako bo izvedla zdravljenje, ali povedano drugače, kakšna bo nova instanca tega procesa. V tem članku bomo predstavili notacijo CMMN (Case Management Model and Notation), s katero lahko modeliramo procese, ki zahtevajo več fleksibilnosti pri izvedbi. Predstavljeno bo delovanje, in tudi nekateri izzivi, ki se pojavljajo pri uporabi.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127130605","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-12-07DOI: 10.31449/upinf.vol28.num4.116
Vida Groznik
Demenca je najpogostejša nevrološka motnja, za katero po svetu boleha okoli 50 milijonov ljudi, ta številka pa se zaradi staranjaprebivalstva vztrajno vecˇa. Raziskave kažejo, da se znaki demence v obliki kognitivnega upada nakazujejo že nekaj let pred jasnoizraženo klinicˇno sliko. V primeru, da te znake odkrijemo v fazi blagega kognitivnega upada (MCI), lahko z razlicˇnimi pristopiupocˇasnimo ali celo zaustavimo napredovanje bolezni v demenco. Za postavitev diagnoze je trenutno potreben pregled prinevrologu in psihologu, ki postavita diagnozo. Žal pa le redki bolniki pridejo do specialistov, ko so še v fazi MCI. Eden izmed testov, ki se ga psihologi pogostoposlužujejo, je test s Corsijevimi kockami. S pomocˇjo le-tega psiholog lahko oceni stopnjo okvare vidno-prostorskega delovnega spomina, ki med drugim lahko nakazuje na MCI. Test se ponavadi izvaja s fizicˇnimi kockami, razporejenimi na podlago. Psiholog vnakljucˇnem zaporedju tapka po kockah, naloga preizkušanca pa je, da za psihologom ponovi tapkanje v istem vrstnem redu. Eden izmed nacˇinov za pravocˇasno detekcijo MCI je digitalizacija in avtomatizacija nevropsihološkega testiranja z uporabo sodobnihtehnologij. V zadnjih letih so se mocˇno izboljšali sistemi za sledenje ocˇesnim gibom, zaradi njihove cenovne dostopnosti pa so postalizanimivo orodje za potrebe raziskovanja nevroloških bolezni, pogosto tudi za raziskovanje razlicˇnih stopenj kognitivnega upada. Vcˇlanku predlagamo prilagoditev in digitalizacijo testa Corsi za uporabo skupaj s sistemom za sledenje ocˇesnim gibom. Skupaj s šenekaterimi drugimi testi (npr. gladko sledenje tocˇki) bi tako predstavljal baterijo nalog za avtomatsko detekcijo znakov MCI z uporabosistema za sledenje ocˇesnim gibom. Tovrsten sistem bi lahko kot neke vrste presejalni test uporabljalo zdravstveno varstvo naprimarni ravni, ki bi ob odkritju prisotnosti MCI bolnika pravocˇasno napotil na pregled pri specialistu.
{"title":"Digitalizacija in prilagoditev psihološkega testa za uporabo s sistemom za spremljanje očesnih gibov","authors":"Vida Groznik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.116","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.116","url":null,"abstract":"Demenca je najpogostejša nevrološka motnja, za katero po svetu boleha okoli 50 milijonov ljudi, ta številka pa se zaradi staranjaprebivalstva vztrajno vecˇa. Raziskave kažejo, da se znaki demence v obliki kognitivnega upada nakazujejo že nekaj let pred jasnoizraženo klinicˇno sliko. V primeru, da te znake odkrijemo v fazi blagega kognitivnega upada (MCI), lahko z razlicˇnimi pristopiupocˇasnimo ali celo zaustavimo napredovanje bolezni v demenco. Za postavitev diagnoze je trenutno potreben pregled prinevrologu in psihologu, ki \u0000postavita diagnozo. Žal pa le redki bolniki pridejo do specialistov, ko so še v fazi MCI. Eden izmed testov, ki se ga psihologi pogostoposlužujejo, je test s Corsijevimi kockami. S pomocˇjo le-tega psiholog lahko oceni stopnjo okvare vidno-prostorskega delovnega spomina, ki med drugim lahko nakazuje na MCI. Test se ponavadi izvaja s fizicˇnimi kockami, razporejenimi na podlago. Psiholog vnakljucˇnem zaporedju tapka po kockah, naloga preizkušanca pa je, da za psihologom ponovi tapkanje v istem vrstnem redu. Eden izmed nacˇinov za pravocˇasno detekcijo MCI je digitalizacija in avtomatizacija nevropsihološkega testiranja z uporabo sodobnihtehnologij. V zadnjih letih so se mocˇno izboljšali sistemi za sledenje ocˇesnim gibom, zaradi njihove cenovne dostopnosti pa so postalizanimivo orodje za potrebe raziskovanja nevroloških bolezni, pogosto tudi za raziskovanje razlicˇnih stopenj kognitivnega upada. Vcˇlanku predlagamo prilagoditev in digitalizacijo testa Corsi za uporabo skupaj s sistemom za sledenje ocˇesnim gibom. Skupaj s šenekaterimi drugimi testi (npr. gladko sledenje tocˇki) bi tako predstavljal baterijo nalog za avtomatsko detekcijo znakov MCI z uporabosistema za sledenje ocˇesnim gibom. Tovrsten sistem bi lahko kot neke vrste presejalni test uporabljalo zdravstveno varstvo naprimarni ravni, ki bi ob odkritju prisotnosti MCI bolnika pravocˇasno napotil na pregled pri specialistu.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115246010","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-12-07DOI: 10.31449/upinf.vol28.num4.99
Amra Omanović, Polona Oblak, Tomaž Curk
Matrix factorization methods employ standard linear algebra, i.e. linear models, for recommender systems. With the introduction of the tropical semiring, we can achieve non-linearity. We review algorithms that use the tropical semiring for matrix factorization and provide their strengths and limitations. We show that the tropical matrix factorization yields better results than non-negative matrix factorization for the synthetic data created by the underlying process of the tropical semiring.
{"title":"Application of tropical semiring for matrix factorization","authors":"Amra Omanović, Polona Oblak, Tomaž Curk","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.99","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.99","url":null,"abstract":"Matrix factorization methods employ standard linear algebra, i.e. linear models, for recommender systems. With the introduction of the tropical semiring, we can achieve non-linearity. We review algorithms that use the tropical semiring for matrix factorization and provide their strengths and limitations. We show that the tropical matrix factorization yields better results than non-negative matrix factorization for the synthetic data created by the underlying process of the tropical semiring.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124349731","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-12-07DOI: 10.31449/upinf.vol28.num4.95
Mitja Gradišnik, Tina Beranič, Sašo Karakatič
Številni izzivi, na katere naletimo pri razvoju programskih rešitev, nas silijo, da neprestano iščemo nove pristope in prakse, s katerimi bi IT projekte realizirali boljše, hitreje in predvsem z nižjimi stroški. Želja po hitri in cenovno ugodni realizaciji IT projektov, višji stopnji njihove kakovosti ter nenazadnje v zadnjem času že kroničnem pomanjkanju usposobljenih IT strokovnjakov, so samo nekateri izmed izzivov, s katerimi se srečujemo v programskem inženirstvu. Pri naslavljanju omenjenih izzivov si v zadnjem času veliko obetamo od vpeljave umetne inteligence v proces razvoja programske opreme. Možnosti se kažejo predvsem v vpeljavi z naprednimi metodami umetne inteligence podprtih orodij, ki razvojno skupino razvijalcev aktivno podpirajo pri razvoju. Z umetno inteligenco podprta orodja odpirajo vrata odmiku od avtomatizacije ponavljajočih se trivialnih opravil in obljubljajo možnost avtomatizacije intelektualno zahtevnejših in kompleksnih opravil, kar bi občutno razbremenilo razvijalce informacijskih rešitev.
在开发软件解决方案的过程中，我们面临着许多挑战，这迫使我们不断寻求新的方法和实践，以便更好、更快，尤其是以更低的成本交付 IT 项目。我们在软件工程领域所面临的挑战包括：希望以更快的速度和更低的成本交付 IT 项目，提高项目的质量，以及最近出现的合格 IT 专业人员长期短缺的问题。为了应对这些挑战，我们最近看到了将人工智能引入软件开发过程的巨大前景。其潜力主要在于引入基于先进人工智能方法的工具，为开发团队提供积极支持。 基于人工智能的工具为摆脱重复性琐碎任务的自动化打开了大门，并有望实现更具智力挑战性和复杂任务的自动化，这将大大减轻 IT 开发人员的负担。
{"title":"Z umetno inteligenco podprt proces razvoja programske opreme","authors":"Mitja Gradišnik, Tina Beranič, Sašo Karakatič","doi":"10.31449/upinf.vol28.num4.95","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num4.95","url":null,"abstract":"\u0000Številni izzivi, na katere naletimo pri razvoju programskih rešitev, nas silijo, da neprestano iščemo nove pristope in prakse, s katerimi bi IT projekte realizirali boljše, hitreje in predvsem z nižjimi stroški. Želja po hitri in cenovno ugodni realizaciji IT projektov, višji stopnji njihove kakovosti ter nenazadnje v zadnjem času že kroničnem pomanjkanju usposobljenih IT strokovnjakov, so samo nekateri izmed izzivov, s katerimi se srečujemo v programskem inženirstvu. Pri naslavljanju omenjenih izzivov si v zadnjem času veliko obetamo od vpeljave umetne inteligence v proces razvoja programske opreme. Možnosti se kažejo predvsem v vpeljavi z naprednimi metodami umetne inteligence podprtih orodij, ki razvojno skupino razvijalcev aktivno podpirajo pri razvoju. Z umetno inteligenco podprta orodja odpirajo vrata odmiku od avtomatizacije ponavljajočih se trivialnih opravil in obljubljajo možnost avtomatizacije intelektualno zahtevnejših in kompleksnih opravil, kar bi občutno razbremenilo razvijalce informacijskih rešitev. \u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-07","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132350844","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-10-16DOI: 10.31449/upinf.vol28.num3.98
Ajda Pretnar, Dan Podjed, Marko Bajec, Slavko Žitnik
Spletni portal Sentimenter je namenjen prikazovanju sentimenta v medijskih objavah za različne družbene skupine. Te smo identificirali z interdisciplinarnim pristopom, pri čemer smo izhodiščne skupine določili z vprašalnikom ter metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine, dokončno pa smo jih potrdili in izoblikovali z intervjuji in fokusnimi skupinami. Na podlagi družbenih skupin smo oblikovali zaslonske maske medijskega portala, ki so bile oblikovane iterativno v sodelovanju s končnimi uporabniki. V fokusni skupini smo s predstavniki petih družbenih skupin, ki smo jih definirali, portal pregledali in preoblikovali po meri ljudi. Celotna raziskava je trajala pol leta. Z interdisciplinarnimi pristopi, ki združujejo antropologijo in podatkovno rudarjenje, smo tako v kratkem času oblikovali izdelek, ki je uporabnikom prijazen, razumljiv in zanimiv.
{"title":"Sentimeter: Interdisciplinarni pristop k izdelavi medijskega portala","authors":"Ajda Pretnar, Dan Podjed, Marko Bajec, Slavko Žitnik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.98","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.98","url":null,"abstract":"Spletni portal Sentimenter je namenjen prikazovanju sentimenta v medijskih objavah za različne družbene skupine. Te smo identificirali z interdisciplinarnim pristopom, pri čemer smo izhodiščne skupine določili z vprašalnikom ter metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine, dokončno pa smo jih potrdili in izoblikovali z intervjuji in fokusnimi skupinami. Na podlagi družbenih skupin smo oblikovali zaslonske maske medijskega portala, ki so bile oblikovane iterativno v sodelovanju s končnimi uporabniki. V fokusni skupini smo s predstavniki petih družbenih skupin, ki smo jih definirali, portal pregledali in preoblikovali po meri ljudi. Celotna raziskava je trajala pol leta. Z interdisciplinarnimi pristopi, ki združujejo antropologijo in podatkovno rudarjenje, smo tako v kratkem času oblikovali izdelek, ki je uporabnikom prijazen, razumljiv in zanimiv.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124166265","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-10-16DOI: 10.31449/upinf.vol28.num3.104
Žiga Lesar, Matija Marolt
V clanku obravnavamo neposredno upodabljanje volumnov, ki vsebujejo številne podobne primerke struktur, kot so slike polikristalnih materialov, z vlakni ojacenih polimerov in znotrajceličnih struktur. V teh primerih je gostota primerkov tako velika, da obstojece metode za upodabljanje ne omogočajo dobrega vpogleda v notranjost volumnov zaradi kolicine zastiranja med primerki. Predstavljamo novo metodo za upravljanje vidnosti pri vizualizaciji tovrstnih podatkov, ki nam omogoca skrivanje posameznih primerkov, poudarjanje primerkov z dolocenimi lastnostmi, red ˇ cenje primerkov in zlivanje segmentacije s surovimi podatki. Metodo smo preizkusili na sliki z vlakni ojacenega polimera, kjer omogoča boljši pregled notranjosti volumna.
{"title":"Interaktivna vizualizacija gosto poseljenih volumnov","authors":"Žiga Lesar, Matija Marolt","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.104","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.104","url":null,"abstract":"V clanku obravnavamo neposredno upodabljanje volumnov, ki vsebujejo številne podobne primerke struktur, kot so slike polikristalnih materialov, z vlakni ojacenih polimerov in znotrajceličnih struktur. V teh primerih je gostota primerkov tako velika, da obstojece metode za upodabljanje ne omogočajo dobrega vpogleda v notranjost volumnov zaradi kolicine zastiranja med primerki. Predstavljamo novo metodo za upravljanje vidnosti pri vizualizaciji tovrstnih podatkov, ki nam omogoca skrivanje posameznih primerkov, poudarjanje primerkov z dolocenimi lastnostmi, red ˇ cenje primerkov in zlivanje segmentacije s surovimi podatki. Metodo smo preizkusili na sliki z vlakni ojacenega polimera, kjer omogoča boljši pregled notranjosti volumna.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125522484","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-10-16DOI: 10.31449/upinf.vol28.num3.102
Anže Mihelič, Simon L. R. Vrhovec, Tomaž Hovelja
Izvedli smo sistematicen pregled literature v štirih bibliografskih zbirkah, pri čemer smo se osredotočali na pomanjkljivosti trenutnih preglednih del. Identificirali smo 23 predlaganih pristopov, ki so bili vecinoma teoreticni. Le 21,7 odstotkov pristopov je bilo empiri ˇ cno preverjenih v industrijskih okoljih. Vsi identificirani pristopi temeljijo na predpostavki, da varnost v razvojnem procesu ni zadostno upoštevana, ker varnostni elementi niso sestavni in stalni del agilnih metod. Najpogosteje dodani varnostni elementi so procesi (48 odstotkov), sledita kombinacija procesov in artefaktov (26 odstotkov) in kombinacija procesov, artefaktov in vlog (13 odstotkov).
{"title":"Sistematični pregled literature agilnih in vitkih pristopov k razvoju varne programske opreme","authors":"Anže Mihelič, Simon L. R. Vrhovec, Tomaž Hovelja","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.102","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.102","url":null,"abstract":"Izvedli smo sistematicen pregled literature v štirih bibliografskih zbirkah, pri čemer smo se osredotočali na pomanjkljivosti trenutnih preglednih del. Identificirali smo 23 predlaganih pristopov, ki so bili vecinoma teoreticni. Le 21,7 odstotkov pristopov je bilo empiri ˇ cno preverjenih v industrijskih okoljih. Vsi identificirani pristopi temeljijo na predpostavki, da varnost v razvojnem procesu ni zadostno upoštevana, ker varnostni elementi niso sestavni in stalni del agilnih metod. Najpogosteje dodani varnostni elementi so procesi (48 odstotkov), sledita kombinacija procesov in artefaktov (26 odstotkov) in kombinacija procesov, artefaktov in vlog (13 odstotkov).","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121686181","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：