Pub Date : 2023-10-12DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n02a03
Matic Sitar, Andreja Pondelak, Samo Grbec, Milan Šernek
V prispevku smo s pomočjo sistema za avtomatizirano vrednotenje zlepljenosti (ABES) ugotavljali razvoj strižne trdnosti ribjega kleja pri lepljenju lesa. Uporabili smo bukov (Fagus sylvatica L.) furnir, ki smo ga lepili pri konstantnem tlaku 12 barov, medtem ko smo spreminjali temperaturo in čas stiskanja. Temperatura je znašala med 25 °C in 100 °C, z intervalom 25 °C, čas stiskanja pa od 1 minute do 60 minut. Dosežena maksimalna strižna trdnost je znašala okoli 10 N/mm2, dosegli smo jo pri vseh štirih proučevanih temperaturah stiskanja. Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da strižna trdnost ribjega kleja pri različnih temperaturah segrevanja neenakomerno narašča. Pri višjih temperaturah segrevanja hitreje dosežemo maksimalne strižne trdnosti. Strižne trdnosti spoja lepila iz ribjega kleja smo ugotavljali tudi po standardih EN 204 in EN 205.
本文使用自动粘接评估系统（ABES）研究了木材粘接中鱼胶剪切强度的变化。我们使用山毛榉（Fagus sylvatica L.）单板，在 12 巴的恒定压力下进行胶合，同时改变温度和加压时间。温度在 25 °C 和 100 °C 之间变化，间隔为 25 °C，加压时间从 1 分钟到 60 分钟不等。所达到的最大剪切强度约为 10 牛顿/平方毫米，并且在所研究的所有四个压缩温度下都能达到。根据研究结果发现，在不同的加热温度下，鱼胶的剪切强度会不均匀地增加。加热温度越高，达到最大剪切强度的速度越快。鱼胶粘合接头的剪切强度也是根据 EN 204 和 EN 205 确定的。
{"title":"Strižna trdnost spojev z ribjim klejem lepljenega lesa ovrednotena z metodo ABES","authors":"Matic Sitar, Andreja Pondelak, Samo Grbec, Milan Šernek","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n02a03","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a03","url":null,"abstract":"V prispevku smo s pomočjo sistema za avtomatizirano vrednotenje zlepljenosti (ABES) ugotavljali razvoj strižne trdnosti ribjega kleja pri lepljenju lesa. Uporabili smo bukov (Fagus sylvatica L.) furnir, ki smo ga lepili pri konstantnem tlaku 12 barov, medtem ko smo spreminjali temperaturo in čas stiskanja. Temperatura je znašala med 25 °C in 100 °C, z intervalom 25 °C, čas stiskanja pa od 1 minute do 60 minut. Dosežena maksimalna strižna trdnost je znašala okoli 10 N/mm2, dosegli smo jo pri vseh štirih proučevanih temperaturah stiskanja. Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da strižna trdnost ribjega kleja pri različnih temperaturah segrevanja neenakomerno narašča. Pri višjih temperaturah segrevanja hitreje dosežemo maksimalne strižne trdnosti. Strižne trdnosti spoja lepila iz ribjega kleja smo ugotavljali tudi po standardih EN 204 in EN 205.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"136013248","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-30DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n02a02
Anastazija Dimitrova, Angela Balzano, Katarina Čufar, Gabriella S. Scippa, Maks Merela, Antonio Montagnoli, Batkhuu Nyam-Osor, Enkhchimeg Tsedensodnom Chimgee, Donato Chiatante
The present study focuses on the cambium and the anatomy of secondary tissues (xylem – wood and phloem) of Siberian poplar (Populus sibirica) and Siberian elm (Ulmus pumila) grown in a plantation in the semi-arid Mongolian steppe. Stem and root microcores from both species were collected and subsequently processed to obtain cross-sections for light microscopy by paraffin embedding, sectioning with a rotary microtome, and staining with safranin and astra blue. The results present the anatomy of the secondary xylem and phloem of stems and roots of both species, along with the characteristics of the youngest xylem and phloem annual rings. We discuss the critical aspects which need to be considered when using the microcoring methodology, along with the need for further studies on wood and phloem formation of less-commonly studied tree species and their characteristics when grown in semi-arid environments.
{"title":"Anatomy of xylem and phloem in stems and roots of Populus sibirica and Ulmus pumila from semi-arid steppe in Mongolia","authors":"Anastazija Dimitrova, Angela Balzano, Katarina Čufar, Gabriella S. Scippa, Maks Merela, Antonio Montagnoli, Batkhuu Nyam-Osor, Enkhchimeg Tsedensodnom Chimgee, Donato Chiatante","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n02a02","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a02","url":null,"abstract":"The present study focuses on the cambium and the anatomy of secondary tissues (xylem – wood and phloem) of Siberian poplar (Populus sibirica) and Siberian elm (Ulmus pumila) grown in a plantation in the semi-arid Mongolian steppe. Stem and root microcores from both species were collected and subsequently processed to obtain cross-sections for light microscopy by paraffin embedding, sectioning with a rotary microtome, and staining with safranin and astra blue. The results present the anatomy of the secondary xylem and phloem of stems and roots of both species, along with the characteristics of the youngest xylem and phloem annual rings. We discuss the critical aspects which need to be considered when using the microcoring methodology, along with the need for further studies on wood and phloem formation of less-commonly studied tree species and their characteristics when grown in semi-arid environments.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"136337235","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-07-14DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n02a01
A. Velušček, Mojca Horjak Šuštaršič, Tjaša Tolar, Borut Toškan, Maks Merela, Katarina Čufar
Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkritem kolišču Verd na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Za oceno starosti najdišča so bili ključni rezultati dendrokronoloških raziskav in radiokarbonskega datiranja lesa, podprtega z metodo wiggle-matching, ki posek lesa dveh pilotov z Verda postavljajo v obdobje 4674 ± 42 cal BC, kar je nekoliko starejše ali sočasno doslej najstarejšemu odkritemu kolišču Resnikov prekop pri Igu. Keramične najdbe so tipološko podobne tistim z Resnikovega prekopa. Arheozoološke raziskave ugotavljajo zastopanost izključno lovnih in odsotnost domačih živali. Arheobotanične raziskave kažejo, da je bilo naselje Verd umeščeno v dokaj naravno in vodnato okolje brez večjih vplivov človeka. Vse raziskave nakazujejo, da najdišče Verd z ostanki neolitskega kolišča iz 5. tisočletja pr. Kr., ne glede na majhnost izkopnega polja in razmeroma skromno število najdb, najverjetneje predstavlja eno najstarejših znanih koliščarskih poselitvenih točk na Ljubljanskem barju.
{"title":"Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju","authors":"A. Velušček, Mojca Horjak Šuštaršič, Tjaša Tolar, Borut Toškan, Maks Merela, Katarina Čufar","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n02a01","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a01","url":null,"abstract":"Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkritem kolišču Verd na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Za oceno starosti najdišča so bili ključni rezultati dendrokronoloških raziskav in radiokarbonskega datiranja lesa, podprtega z metodo wiggle-matching, ki posek lesa dveh pilotov z Verda postavljajo v obdobje 4674 ± 42 cal BC, kar je nekoliko starejše ali sočasno doslej najstarejšemu odkritemu kolišču Resnikov prekop pri Igu. Keramične najdbe so tipološko podobne tistim z Resnikovega prekopa. Arheozoološke raziskave ugotavljajo zastopanost izključno lovnih in odsotnost domačih živali. Arheobotanične raziskave kažejo, da je bilo naselje Verd umeščeno v dokaj naravno in vodnato okolje brez večjih vplivov človeka. Vse raziskave nakazujejo, da najdišče Verd z ostanki neolitskega kolišča iz 5. tisočletja pr. Kr., ne glede na majhnost izkopnega polja in razmeroma skromno število najdb, najverjetneje predstavlja eno najstarejših znanih koliščarskih poselitvenih točk na Ljubljanskem barju.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41587687","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-16DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a06
Domen Arnič, Peter Prislan, Luka Juvančič
V Sloveniji imamo z vidika izkoriščenosti potenciala dodane vrednosti sortimentov lesa listavcev izrazite rezerve. Slednje bi lahko izkoristili zlasti s povečanjem gospodarske rabe okroglega lesa znotraj Slovenije ter s krepitvijo tehnološko naprednejših načinov predelave okroglega lesa. Cilj te raziskave je z input-output modeliranjem oceniti neizkoriščene potenciale gozdno-lesne verige v Sloveniji, s poudarkom na rabi lesa listavcev. Za celotno gozdno-lesno verigo smo ovrednotili obstoječe stanje in predvideli pet scenarijev nadgradnje gozdno-lesne verige v slovenskem prostoru. Razvili smo nacionalni input-output model za ovrednotenje možnih scenarijev prihodnjega razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva. Iz rezultatov scenarijske analize input-output modela je razvidno, da lahko slovensko gozdno-lesno biogospodarstvo preko prestrukturiranja gospodarskih aktivnosti v prihodnosti doseže do 20 % višjo vrednost proizvodnje sektorja, povečanje števila zaposlenih za 24 % ter povečanje dohodka gospodinjstev za 19 %. V prispevku razpravljamo, kako bi nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva (glede na opredeljene scenarije) lahko dosegli s povečanjem kapacitet predelave lesa listavcev in podajamo priporočila nosilcem odločanj.
{"title":"Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev","authors":"Domen Arnič, Peter Prislan, Luka Juvančič","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a06","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a06","url":null,"abstract":"V Sloveniji imamo z vidika izkoriščenosti potenciala dodane vrednosti sortimentov lesa listavcev izrazite rezerve. Slednje bi lahko izkoristili zlasti s povečanjem gospodarske rabe okroglega lesa znotraj Slovenije ter s krepitvijo tehnološko naprednejših načinov predelave okroglega lesa. Cilj te raziskave je z input-output modeliranjem oceniti neizkoriščene potenciale gozdno-lesne verige v Sloveniji, s poudarkom na rabi lesa listavcev. Za celotno gozdno-lesno verigo smo ovrednotili obstoječe stanje in predvideli pet scenarijev nadgradnje gozdno-lesne verige v slovenskem prostoru. Razvili smo nacionalni input-output model za ovrednotenje možnih scenarijev prihodnjega razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva. Iz rezultatov scenarijske analize input-output modela je razvidno, da lahko slovensko gozdno-lesno biogospodarstvo preko prestrukturiranja gospodarskih aktivnosti v prihodnosti doseže do 20 % višjo vrednost proizvodnje sektorja, povečanje števila zaposlenih za 24 % ter povečanje dohodka gospodinjstev za 19 %. V prispevku razpravljamo, kako bi nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva (glede na opredeljene scenarije) lahko dosegli s povečanjem kapacitet predelave lesa listavcev in podajamo priporočila nosilcem odločanj.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42243261","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-16DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a07
Aleš Straže, Klemen Novak, Jure Žigon
V raziskavo smo vključili hrastovo hlodovino (Quercus robur, Quercus petraea) s 15. dražbe vrednejših sortimentov okroglega lesa v Slovenj Gradcu v letu 2021. Naključno smo izbrali 78 od 1318 licitiranih hlodov in jih skladno z veljavnim Pravilnikom o merjenju (2017) vizualno razvrstili po kakovosti (A, B, C). Vzporedno smo dendrokronološko analizirali priraščanje lesa ter z metodo frekvenčnega odziva pri vzdolžnem vzbujanju še akustične lastnosti hlodovine. Najkvalitetnejša hlodovina je bila večjih premerov, z več in povprečno širšimi branikami. Potrdili smo povezavo med vizualno določeno kakovostjo in doseženo ceno hlodovine. Hitrost vzdolžnega nihanja (v) in relativna učinkovitost akustične pretvorbe (RACE) sta bili s kakovostjo in ceno hlodovine pozitivno povezani. Frekvenčni spektri pri hlodovini nižje kakovosti odstopajo od teoretičnih. Raziskava je potrdila možnost uporabe nedestruktivnih akustičnih metod za oceno kakovosti hrastove hlodovine.
{"title":"Spremljanje kakovosti hlodovine s konvencionalnimi, dendrokronološkimi in nedestruktivnimi metodami","authors":"Aleš Straže, Klemen Novak, Jure Žigon","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a07","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a07","url":null,"abstract":"V raziskavo smo vključili hrastovo hlodovino (Quercus robur, Quercus petraea) s 15. dražbe vrednejših sortimentov okroglega lesa v Slovenj Gradcu v letu 2021. Naključno smo izbrali 78 od 1318 licitiranih hlodov in jih skladno z veljavnim Pravilnikom o merjenju (2017) vizualno razvrstili po kakovosti (A, B, C). Vzporedno smo dendrokronološko analizirali priraščanje lesa ter z metodo frekvenčnega odziva pri vzdolžnem vzbujanju še akustične lastnosti hlodovine. Najkvalitetnejša hlodovina je bila večjih premerov, z več in povprečno širšimi branikami. Potrdili smo povezavo med vizualno določeno kakovostjo in doseženo ceno hlodovine. Hitrost vzdolžnega nihanja (v) in relativna učinkovitost akustične pretvorbe (RACE) sta bili s kakovostjo in ceno hlodovine pozitivno povezani. Frekvenčni spektri pri hlodovini nižje kakovosti odstopajo od teoretičnih. Raziskava je potrdila možnost uporabe nedestruktivnih akustičnih metod za oceno kakovosti hrastove hlodovine.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48649070","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-15DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a08b
Tina Drolc
{"title":"Gozdarski inštitut Slovenije je zahvalo za dolgoletno sodelovanje podelil prof. dr. Mihi Humarju in Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire","authors":"Tina Drolc","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a08b","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a08b","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46132063","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-15DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a05
Luka Krajnc, Domen Arnič, Peter Prislan
Prispevek predstavlja rezultate analize kakovostne strukture okroglega lesa treh najpomembnejših drevesnih vrst listavcev v Sloveniji, navadne bukve (Fagus sylvatica L.), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) ter hrasta doba (Quercus robur L.). Na različnih sečiščih po Sloveniji smo drevesa izbrali in izmerili pred posekom, nato pa po poseku izmerili dimenzije posameznih izdelanih gozdno-lesnih sortimentov ter lokacijo in velikost morebitnih nepravilnosti na ravni posameznega sortimenta. Vsak sortiment je bil razvrščen v enega izmed kakovostnih razredov A, B, C, D (hlodovina) ali drugo oblovino (nehlodovina). Nato smo za vsako posamezno drevo izračunali delež posameznega kakovostnega razreda v prostornini celotnega drevesa. V povprečju lahko pri upoštevanju zahtev trenutno veljavnega Pravilnika pri sečnji listavcev s prsnim premerom nad 30 cm pričakujemo med 40–50 % hlodovine.
{"title":"Analiza kakovostne strukture okroglega lesa listavcev","authors":"Luka Krajnc, Domen Arnič, Peter Prislan","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a05","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a05","url":null,"abstract":"Prispevek predstavlja rezultate analize kakovostne strukture okroglega lesa treh najpomembnejših drevesnih vrst listavcev v Sloveniji, navadne bukve (Fagus sylvatica L.), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) ter hrasta doba (Quercus robur L.). Na različnih sečiščih po Sloveniji smo drevesa izbrali in izmerili pred posekom, nato pa po poseku izmerili dimenzije posameznih izdelanih gozdno-lesnih sortimentov ter lokacijo in velikost morebitnih nepravilnosti na ravni posameznega sortimenta. Vsak sortiment je bil razvrščen v enega izmed kakovostnih razredov A, B, C, D (hlodovina) ali drugo oblovino (nehlodovina). Nato smo za vsako posamezno drevo izračunali delež posameznega kakovostnega razreda v prostornini celotnega drevesa. V povprečju lahko pri upoštevanju zahtev trenutno veljavnega Pravilnika pri sečnji listavcev s prsnim premerom nad 30 cm pričakujemo med 40–50 % hlodovine.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46437713","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-15DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a08c
Boštjan Lesar
{"title":"Nov CRP projekt kot podlaga za pripravo novih meril za zelena javna naročila na področju gradenj","authors":"Boštjan Lesar","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a08c","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a08c","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47190903","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：