首页 > 最新文献

Les最新文献

英文 中文
Optimizacija CNC tehnologije pri izdelavi umetniškega izdelka 艺术产品生产中数控技术的优化
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a05
Katarina Remic, Miran Merhar
V delu smo izvedli analizo optimizacije procesa obdelave umetniškega lesenega izdelka (okvir ogledala) na 3-osnem CNC stroju. Iz grafične slike smo najprej v programu ArtCAM izdelali 3D model, triangulirali njegovo površino in ustvarili STL datoteko. To smo naložili v program SolidWorks, kjer smo z njegovim dodatkom SolidCAM določili parametre obdelave. Grobo obdelavo smo določili z operacijami HSR (high speed roughing), fino pa s HSM (high speed machining). Posamezne operacije smo primerjali in ugotovili, da bi najkrajši čas obdelave pri najboljši kvaliteti dobili pri izbiri HSR operacij »Contour Roughing«nato »Rest Roughing« ter HSM operacije »3D Constant Step Over«, znašal pa bi 4 ure in 1 minuto. Izdelano kodo smo preverili s simulacijo izdelave ter na koncu izdelali G kodo za naš izdelek.
本文对在三轴数控机床上加工艺术木制品(镜框)的工艺优化进行了分析。我们首先在ArtCAM中根据图形图像制作了一个3D模型,对其表面进行了三角测量,并创建了一个STL文件。这被上传到SolidWorks,在那里我们用它的SolidCAM插件确定了加工参数。粗加工用HSR(高速粗加工)操作确定,精细加工用HSM(高速加工)确定。我们比较了各个操作,发现当选择HSR操作“轮廓粗加工”,然后选择“休息粗加工”和HSM操作“3D恒定步进”时,将获得最短的处理时间和最佳质量,这将是4小时1分钟。我们用生产模拟验证了生成的代码,并最终为我们的产品生成了G代码。
{"title":"Optimizacija CNC tehnologije pri izdelavi umetniškega izdelka","authors":"Katarina Remic, Miran Merhar","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a05","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a05","url":null,"abstract":"V delu smo izvedli analizo optimizacije procesa obdelave umetniškega lesenega izdelka (okvir ogledala) na 3-osnem CNC stroju. Iz grafične slike smo najprej v programu ArtCAM izdelali 3D model, triangulirali njegovo površino in ustvarili STL datoteko. To smo naložili v program SolidWorks, kjer smo z njegovim dodatkom SolidCAM določili parametre obdelave. Grobo obdelavo smo določili z operacijami HSR (high speed roughing), fino pa s HSM (high speed machining). Posamezne operacije smo primerjali in ugotovili, da bi najkrajši čas obdelave pri najboljši kvaliteti dobili pri izbiri HSR operacij »Contour Roughing«nato »Rest Roughing« ter HSM operacije »3D Constant Step Over«, znašal pa bi 4 ure in 1 minuto. Izdelano kodo smo preverili s simulacijo izdelave ter na koncu izdelali G kodo za naš izdelek.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48201450","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Anorganska onesnažila v odsluženih oknih 除霜窗户中的无机污染物
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a01
Boštjan Lesar, Miha Humar
Krožno gospodarstvo in uporaba sekundarnih surovin postajata vedno polj pomembna. Uporaba odsluženega lesa za materialno izrabo je trenutno še zelo slabo izkoriščena. Večino odsluženega lesa se namreč porabi v energetske namene. Eden od potencialnih virov odsluženega lesa so tudi stara lesena okna. Večino oken se v današnjem času zamenja zaradi neustreznih energetskih karakteristik, medem ko je les večine zamenjanih oken še brez znakov razkroja. Težavo pri uporabi lesa odsluženih oken za proizvodnjo novih izdelkov predstavljajo predvsem površinski premazi. V raziskavi smo preverili vpliv starosti, tipa in površinske obdelave na delež onesnažil. Iz okenskih profilov smo najprej odstranili vse nelesne materiale, profile razžagali po debelini, ter s tem preverili, kako globoko v les so prodrla anorganska onesnažila. Les smo analizirali z rentgenskim fluorescenčnim spektrometrom (in določili deleže posameznih anorganskih onesnažil (Cr, Cu, Cl, Fe, Zn, Pb). Rezultati so pokazali, da odslužena okna vsebujejo anorganska onesnažila zgolj na površini (do 5 mm globoko), količine onesnažil močno variirajo glede na starost oken in uporabljeno površinsko zaščito. Raziskava je pokazala, da so odslužena okna lahko surovina za proizvodnjo novih izdelkov in materialov, ob pogoju, da pred uporabo odstranimo površinski sloj.
循环经济和二次原料的利用一直是重要的领域。目前,使用风化木材作为材料的情况非常糟糕。大部分废木材用于能源用途。废弃木材的潜在来源之一也是旧木窗。如今,大多数窗户都是由于能源特性不足而被更换的,而大多数被更换的窗户的木材仍然没有腐烂的迹象。使用老化窗户的木材生产新产品的问题主要是表面涂层。该研究考察了年龄、类型和表面处理对污染物份额的影响。我们首先从窗户型材上去除了所有非木材材料,根据其厚度锯切型材,检查无机污染物渗透木材的深度。用X射线荧光光谱仪分析木材(并测定单个无机污染物(Cr、Cu、Cl、Fe、Zn、Pb)的比例)。结果表明,排水窗仅在表面(深度达5毫米)含有无机污染物,污染物的含量因窗龄和所使用的表面保护措施而异。调查表明,除霜窗户可以作为生产新产品和新材料的原材料,前提是在使用前去除表面层。
{"title":"Anorganska onesnažila v odsluženih oknih","authors":"Boštjan Lesar, Miha Humar","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a01","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a01","url":null,"abstract":"Krožno gospodarstvo in uporaba sekundarnih surovin postajata vedno polj pomembna. Uporaba odsluženega lesa za materialno izrabo je trenutno še zelo slabo izkoriščena. Večino odsluženega lesa se namreč porabi v energetske namene. Eden od potencialnih virov odsluženega lesa so tudi stara lesena okna. Večino oken se v današnjem času zamenja zaradi neustreznih energetskih karakteristik, medem ko je les večine zamenjanih oken še brez znakov razkroja. Težavo pri uporabi lesa odsluženih oken za proizvodnjo novih izdelkov predstavljajo predvsem površinski premazi. V raziskavi smo preverili vpliv starosti, tipa in površinske obdelave na delež onesnažil. Iz okenskih profilov smo najprej odstranili vse nelesne materiale, profile razžagali po debelini, ter s tem preverili, kako globoko v les so prodrla anorganska onesnažila. Les smo analizirali z rentgenskim fluorescenčnim spektrometrom (in določili deleže posameznih anorganskih onesnažil (Cr, Cu, Cl, Fe, Zn, Pb). Rezultati so pokazali, da odslužena okna vsebujejo anorganska onesnažila zgolj na površini (do 5 mm globoko), količine onesnažil močno variirajo glede na starost oken in uporabljeno površinsko zaščito. Raziskava je pokazala, da so odslužena okna lahko surovina za proizvodnjo novih izdelkov in materialov, ob pogoju, da pred uporabo odstranimo površinski sloj.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49251250","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Razvoj trdnosti polivinilacetatnega lepilnega spoja pri lepljenju furnirja
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a04
Toni Šauperl, Jaša Saražin, M. Šernek
V prispevku je predstavljen razvoj strižne trdnosti dveh polivinilacetatnih (PVAc) lepil: Mekol D3 in Mekol SPECIAL pri lepljenju furnirja v odvisnosti od časa stiskanja. Poleg testiranja trdnosti lepilnega spoja po vročem stiskanju smo proučevali tudi vpliv hlajenja na končno trdnost PVAc lepilnega spoja. Graditev strižne trdnosti PVAc lepilnega spoja med vročim stiskanjem smo ugotavljali s pomočjo sistema za avtomatizirano vrednotenje zlepljenosti (ABES). Temperatura stiskanja je bila konstantna in je znašala 80 °C medtem, ko smo čas stiskanja povečevali od 30 do 300 sekund s 30-sekundnimi intervali. Vpliv hlajenja na končno trdnost PVAc lepilnega spoja smo ugotavljali po 5-sekundnem in 30-sekundnem hlajenju. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je strižna trdnost PVAc lepilnih spojev naraščala s časom stiskanja in se je po določenem času približala konstantni vrednosti. Ugotovili smo značilne razlike v trdnosti spojev, zlepljenjih z Mekol D3 in Mekol SPECIAL ter statistično značilen vpliv hlajenja na trdnost lepilnih spojev.
本文介绍了两种聚醋酸乙烯酯(PVAc)胶粘剂Mecol D3和Mecol SPECIAL在单板粘合中的剪切强度随压制时间的变化。除了测试热压后胶接接头的强度外,我们还研究了冷却对PVAc胶接接头最终强度的影响。借助于自动粘合评估系统(ABES)确定了PVAc胶接接头在热压过程中的剪切强度结构。压制温度恒定,为80°C,而压制时间从30秒增加到300秒,间隔30秒。冷却对PVAc粘合剂接头的最终强度的影响在冷却5秒和30秒后测定。研究发现,PVAc胶接接头的抗剪强度随着压制时间的增加而增加,经过一定时间后接近恒定值。我们发现用Mekol D3和Mekol SPECIAL粘合的接头的强度存在显著差异,冷却对粘合接头强度的影响具有统计学意义。
{"title":"Razvoj trdnosti polivinilacetatnega lepilnega spoja pri lepljenju furnirja","authors":"Toni Šauperl, Jaša Saražin, M. Šernek","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a04","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a04","url":null,"abstract":"V prispevku je predstavljen razvoj strižne trdnosti dveh polivinilacetatnih (PVAc) lepil: Mekol D3 in Mekol SPECIAL pri lepljenju furnirja v odvisnosti od časa stiskanja. Poleg testiranja trdnosti lepilnega spoja po vročem stiskanju smo proučevali tudi vpliv hlajenja na končno trdnost PVAc lepilnega spoja. Graditev strižne trdnosti PVAc lepilnega spoja med vročim stiskanjem smo ugotavljali s pomočjo sistema za avtomatizirano vrednotenje zlepljenosti (ABES). Temperatura stiskanja je bila konstantna in je znašala 80 °C medtem, ko smo čas stiskanja povečevali od 30 do 300 sekund s 30-sekundnimi intervali. Vpliv hlajenja na končno trdnost PVAc lepilnega spoja smo ugotavljali po 5-sekundnem in 30-sekundnem hlajenju. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je strižna trdnost PVAc lepilnih spojev naraščala s časom stiskanja in se je po določenem času približala konstantni vrednosti. Ugotovili smo značilne razlike v trdnosti spojev, zlepljenjih z Mekol D3 in Mekol SPECIAL ter statistično značilen vpliv hlajenja na trdnost lepilnih spojev.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44471612","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 1
Določanje statičnega in dinamičnega modula elastičnosti bukove vezane plošče 山毛榉胶合板静态和动态弹性模量的测定
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a07
M. Merhar
V raziskavi smo primerjali vrednosti dinamičnega in statičnega modula elastičnosti 7- in 11-slojne vezane plošče z različnimi kombinacijami usmeritve tkiva posameznih slojev furnirjev. Dinamični modul smo določili iz lastnih frekvenc prvega in drugega nihajnega načina nihanja, kjer smo uporabili Bernoulli-Eulerjevo enačbo, statični modul pa s 4-točkovnim upogibnim testom. Rezultati so pokazali, da ima vezana plošča največji modul elastičnosti pri usmeritvi tkiva zunanjega sloja 0°, nato pa z naraščanjem kota modul pada. Dinamični modul je od statičnega v povprečju za 12 % večji pri 7-slojnih ploščah in za 14 % pri 11-slojnih ploščah. Dinamični modul, določen iz druge lastne frekvence, je v primerih, kjer ni vpliva striga, enak modulu iz prve lastne frekvence, ko pa se pojavi vpliv striga, se modul zniža. Iz omenjene raziskave lahko potrdimo, da sta tako statični kot tudi dinamični način določanja modula elastičnosti vzorcev vezane plošče ustrezna, vendar pa je treba pri dinamičnem načinu preveriti vpliv striga.
在本研究中,我们比较了7层和11层胶合板的动态和静态弹性模量值,这些胶合板具有不同的单板层组织方向组合。动态模块由我们自己的第一和第二振荡模式的频率确定,使用伯努利-欧拉方程,静态模块使用4点弯曲测试。结果表明,胶合板在外层组织0°方向的弹性模量最大,然后随着角度的增加,弹性模量下降。7层面板的动态模块平均比静态模块高12%,11层面板的模块平均高14%。在不存在严格影响的情况下,根据第二自身频率确定的动态模块与根据第一自身频率的模块相同,但是当发生严格影响时,模块减小。从上述研究中,我们可以确认,确定胶合板样品弹性模量的静态和动态方法都是合适的,但在动态模式下,应检查拉伸杆的影响。
{"title":"Določanje statičnega in dinamičnega modula elastičnosti bukove vezane plošče","authors":"M. Merhar","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a07","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a07","url":null,"abstract":"V raziskavi smo primerjali vrednosti dinamičnega in statičnega modula elastičnosti 7- in 11-slojne vezane plošče z različnimi kombinacijami usmeritve tkiva posameznih slojev furnirjev. Dinamični modul smo določili iz lastnih frekvenc prvega in drugega nihajnega načina nihanja, kjer smo uporabili Bernoulli-Eulerjevo enačbo, statični modul pa s 4-točkovnim upogibnim testom. Rezultati so pokazali, da ima vezana plošča največji modul elastičnosti pri usmeritvi tkiva zunanjega sloja 0°, nato pa z naraščanjem kota modul pada. Dinamični modul je od statičnega v povprečju za 12 % večji pri 7-slojnih ploščah in za 14 % pri 11-slojnih ploščah. Dinamični modul, določen iz druge lastne frekvence, je v primerih, kjer ni vpliva striga, enak modulu iz prve lastne frekvence, ko pa se pojavi vpliv striga, se modul zniža. Iz omenjene raziskave lahko potrdimo, da sta tako statični kot tudi dinamični način določanja modula elastičnosti vzorcev vezane plošče ustrezna, vendar pa je treba pri dinamičnem načinu preveriti vpliv striga.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43627177","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 2
Plasma treatment of spruce wood changes its dielectric properties 等离子体处理改变了云杉木材的介电性能
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a03
S. Dahle, J. Žigon, M. Petrić, M. Kariž
The effects of dielectric barrier discharge (DBD) plasma treatment on the dielectric properties of Norway spruce wood (Picea abies (L.) Karst.) were investigated using dielectric analysis. Dielectric constant (i.e. permittivity) and loss coefficient were determined at various frequencies. The resulting changes on lamellae specimens of different thicknesses were compared with the change in mass and moisture content. A significant influence of the plasma was found, leading to an increase of the dielectric constant by about 2%, and a decrease of sample mass directly after the plasma treatment by approx. 14%, whereas a reduction in moisture content by only about 0.6% and a corresponding change in loss coefficient were detected. Overall, the mechanisms of the observed changes remain unclear and seem mainly uncorrelated with the hitherto known chemical changes in wood surfaces caused by similar plasma discharges.
介质阻挡放电(DBD)等离子体处理对挪威云杉(Picea abies (L.))介电性能的影响用介电分析研究了喀斯特(Karst)。在不同频率下测定介电常数(即介电常数)和损耗系数。比较了不同厚度薄片试样质量和含水率的变化。发现等离子体的显著影响,导致介电常数增加约2%,等离子体处理后样品质量直接下降约2%。14%,而含水率仅下降约0.6%,损失系数也发生了相应的变化。总的来说,观察到的变化的机制仍然不清楚,似乎主要与迄今为止已知的由类似等离子体放电引起的木材表面化学变化无关。
{"title":"Plasma treatment of spruce wood changes its dielectric properties","authors":"S. Dahle, J. Žigon, M. Petrić, M. Kariž","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a03","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a03","url":null,"abstract":"The effects of dielectric barrier discharge (DBD) plasma treatment on the dielectric properties of Norway spruce wood (Picea abies (L.) Karst.) were investigated using dielectric analysis. Dielectric constant (i.e. permittivity) and loss coefficient were determined at various frequencies. The resulting changes on lamellae specimens of different thicknesses were compared with the change in mass and moisture content. A significant influence of the plasma was found, leading to an increase of the dielectric constant by about 2%, and a decrease of sample mass directly after the plasma treatment by approx. 14%, whereas a reduction in moisture content by only about 0.6% and a corresponding change in loss coefficient were detected. Overall, the mechanisms of the observed changes remain unclear and seem mainly uncorrelated with the hitherto known chemical changes in wood surfaces caused by similar plasma discharges.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42942011","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 2
Wood identification of charcoal with Confocal Laser Scanning Microscopy 用共聚焦激光扫描显微镜鉴别木炭的木材
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a02
A. Balzano, K. Čufar, Luka Krže, M. Merela
Wood identification of barbecue charcoal from commercial packages of three retailers (B1, B2, B3) in Slovenia and Croatia was performed with help of Confocal Laser Scanning Microscopy (CLSM). CLSM enabled us to image key identification features of charcoal wood that were compared with light micrographs of wood from the reference collection. Product B1 contained charcoal made exclusively of beech wood (Fagus sylvatica) and the declaration indicated the address of the producer, in Serbia which allowed traceability of the wood. The selection of wood species in product B2, consisted of red oak (Quercus cerris or Q. rubra), black locust (Robinia pseudoacacia), and cherry (Prunus avium), which could originate from Serbia, and it did not contain tropical wood as stated on the package. Product B3 contained wood from at least four (sub)topical species which could not be exactly identified to species/genus level. The declaration on the product did not allow traceability of wood. As the risks of illegal logging are high for wood of (sub)tropical origin, our results support the initiative that the monitoring of the charcoal trade should be covered by the EUTR - European Timber Regulations.
在共焦激光扫描显微镜(CLSM)的帮助下,对斯洛文尼亚和克罗地亚三家零售商(B1、B2、B3)的商业包装中的烧烤木炭进行了木材鉴定。CLSM使我们能够对木炭木材的关键识别特征进行成像,并将其与参考文献中木材的光学显微照片进行比较。产品B1含有纯山毛榉木(Fagus sylvatica)制成的木炭,声明中注明了生产商在塞尔维亚的地址,允许对木材进行追溯。产品B2中选择的木材种类包括红橡树(Quercus cerris或Q.rubra)、黑蝗虫(Robinia pseudoacia)和樱桃(Prunus avium),这些木材可能原产于塞尔维亚,并且包装上不含热带木材。产品B3含有至少四个(亚)局部物种的木材,这些物种/属水平无法准确识别。该产品的声明不允许追溯木材。由于(亚热带)木材的非法砍伐风险很高,我们的研究结果支持了对木炭贸易的监测应纳入EUTR-欧洲木材法规的倡议。
{"title":"Wood identification of charcoal with Confocal Laser Scanning Microscopy","authors":"A. Balzano, K. Čufar, Luka Krže, M. Merela","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a02","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a02","url":null,"abstract":"Wood identification of barbecue charcoal from commercial packages of three retailers (B1, B2, B3) in Slovenia and Croatia was performed with help of Confocal Laser Scanning Microscopy (CLSM). CLSM enabled us to image key identification features of charcoal wood that were compared with light micrographs of wood from the reference collection. Product B1 contained charcoal made exclusively of beech wood (Fagus sylvatica) and the declaration indicated the address of the producer, in Serbia which allowed traceability of the wood. The selection of wood species in product B2, consisted of red oak (Quercus cerris or Q. rubra), black locust (Robinia pseudoacacia), and cherry (Prunus avium), which could originate from Serbia, and it did not contain tropical wood as stated on the package. Product B3 contained wood from at least four (sub)topical species which could not be exactly identified to species/genus level. The declaration on the product did not allow traceability of wood. As the risks of illegal logging are high for wood of (sub)tropical origin, our results support the initiative that the monitoring of the charcoal trade should be covered by the EUTR - European Timber Regulations.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41530258","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 3
Barvila za les iz tujerodnih invazivnih rastlin 外来入侵植物的木材染料
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a06
Monika Horvat, Jernej Iskra, Matjaž Pavlič, Jure Žigon, Maks Merela
Cilj raziskave je bil pripraviti različne tipe premazov na osnovi naravnih barvil, pridobljenih iz invazivnih tujerodnih rastlin ter iz ostankov proizvodnje papirja. Kot vir barvil smo uporabili ekstrakte iz octovca, japonskega dresnika, žlezave nedotike ter kanadske in orjaške zlate rozge. Podlaga za premaze sta bila les velikega pajesena in les navadnega divjega kostanja. Premaze smo opazovali vizualno, hidrofobnost premazanih površin pa ugotavljali z metodo merjenja stičnih kotov kapljic vode. Poleg prozornih in rjavo obarvanih premazov smo dosegli tudi intenzivna obarvanja, od rdeče, rumene, zelene, rjave do vijolične barve. S kombinacijo različnih komponent so se spreminjale hidrofobne lastnosti premazanih površin. Uspelo nam je pridobiti premaz z izrazito hidrofobnostjo, in sicer iz kombinacije ekstrakta iz cvetov orjaške zlate rozge in 3-(trietoksisilil)propil izocianata. V okviru raziskave je bil razvit postopek za pripravo barvnih ter transparentnih hidrofobnih premazov. S prisotnimi različnimi silanskimi molekulami in z aplikacijo premazov na površine lesov smo tako spremenili njihov izgled in izboljšali njihovo hidrofobnost.
本研究的目的是基于从外来入侵植物和造纸残留物中获得的天然染料制备不同类型的涂料。作为染料的来源,我们使用了章鱼、日本马尾、未经处理的腺体、加拿大和巨大的金玫瑰的提取物。涂料的基础是大白杨木和普通栗子木。目视观察涂层,并通过测量水滴的接触角来确定疏水表面。除了透明和褐色涂层外,我们还实现了从红色、黄色、绿色、棕色到紫色的强化染料。不同组分的组合改变了涂层表面的疏水性能。我们能够获得具有明显疏水性的涂层,即从巨型金玫瑰花的提取物和3-(三乙氧基甲硅烷基)丙基异氰酸酯的组合中获得。该研究开发了一种制备彩色透明疏水涂层的工艺。随着各种硅烷分子的存在和涂层在木材表面的应用,我们改变了它们的外观,提高了它们的疏水性。
{"title":"Barvila za les iz tujerodnih invazivnih rastlin","authors":"Monika Horvat, Jernej Iskra, Matjaž Pavlič, Jure Žigon, Maks Merela","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a06","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a06","url":null,"abstract":"Cilj raziskave je bil pripraviti različne tipe premazov na osnovi naravnih barvil, pridobljenih iz invazivnih tujerodnih rastlin ter iz ostankov proizvodnje papirja. Kot vir barvil smo uporabili ekstrakte iz octovca, japonskega dresnika, žlezave nedotike ter kanadske in orjaške zlate rozge. Podlaga za premaze sta bila les velikega pajesena in les navadnega divjega kostanja. Premaze smo opazovali vizualno, hidrofobnost premazanih površin pa ugotavljali z metodo merjenja stičnih kotov kapljic vode. Poleg prozornih in rjavo obarvanih premazov smo dosegli tudi intenzivna obarvanja, od rdeče, rumene, zelene, rjave do vijolične barve. S kombinacijo različnih komponent so se spreminjale hidrofobne lastnosti premazanih površin. Uspelo nam je pridobiti premaz z izrazito hidrofobnostjo, in sicer iz kombinacije ekstrakta iz cvetov orjaške zlate rozge in 3-(trietoksisilil)propil izocianata. \u0000V okviru raziskave je bil razvit postopek za pripravo barvnih ter transparentnih hidrofobnih premazov. S prisotnimi različnimi silanskimi molekulami in z aplikacijo premazov na površine lesov smo tako spremenili njihov izgled in izboljšali njihovo hidrofobnost.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69038635","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 3
Inter-tree variability of autumn leaf phenology of European beech (Fagus sylvatica) on a site in Ljubljana, Slovenia 斯洛文尼亚卢布尔雅那地区欧洲山毛榉(Fagus sylvatica)秋季叶酚学的树间变异
Les
Pub Date : 2020-12-30 DOI: 10.26614/les-wood.2020.v69n02a09
Nina Škrk, A. Balzano, Z. Črepinšek, K. Čufar
Temporal variability of leaf senescence (autumn phenology) was observed in 2020 in 11 European beech (Fagus sylvatica) trees in Tivoli, Rožnik and Šišenski hrib Landscape Park in Ljubljana, Slovenia, and also observed for spring phenology in the same year. General leaf colouring, BBCH94, occurred between 19 and 24 October 2020, with lower inter-individual variability than that of leaf unfolding, BBCH11. The trees had active leaves (time between leaf unfolding and leaf colouring) between 177 and 199 days. In only three trees total leaf fall, BBCH97, occurred before 19 November 2020. Leaf colouring of the tree included in the long-term monitoring program of the Slovenian Environment Agency ARSO occurred on 24 October 2020. This is 7 days later than the 65-year average of the same tree/location and is ascribed to weather conditions. Investigation of tree tissues showed that the width of the last formed tree-ring in the wood varied between 0.39 and 9.61 mm and in the phloem between 0.09 and 0.26 mm, and that the tissues reflect the health condition of the trees.
2020年,在斯洛文尼亚卢布尔雅那的Tivoli、Rožnik和Šišenski hrib景观公园的11棵欧洲山毛榉(Fagus sylvatica)树上观察到了叶片衰老(秋季酚学)的时间变异性,同年也观察到了春季酚学。一般叶片着色BBCH94发生在2020年10月19日至24日之间,个体间变异性低于叶片展开BBCH11。这些树的活跃叶片(叶片展开和叶片着色之间的时间)在177到199天之间。只有三棵树的总落叶量BBCH97发生在2020年11月19日之前。2020年10月24日,斯洛文尼亚环境署ARSO的长期监测项目中对这棵树进行了叶片着色。这比同一棵树/同一地点65年的平均值晚了7天,这归因于天气条件。对树木组织的调查表明,最后形成的年轮在木材中的宽度在0.39至9.61mm之间,韧皮部的宽度在0.09至0.26mm之间,这些组织反映了树木的健康状况。
{"title":"Inter-tree variability of autumn leaf phenology of European beech (Fagus sylvatica) on a site in Ljubljana, Slovenia","authors":"Nina Škrk, A. Balzano, Z. Črepinšek, K. Čufar","doi":"10.26614/les-wood.2020.v69n02a09","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a09","url":null,"abstract":"Temporal variability of leaf senescence (autumn phenology) was observed in 2020 in 11 European beech (Fagus sylvatica) trees in Tivoli, Rožnik and Šišenski hrib Landscape Park in Ljubljana, Slovenia, and also observed for spring phenology in the same year. General leaf colouring, BBCH94, occurred between 19 and 24 October 2020, with lower inter-individual variability than that of leaf unfolding, BBCH11. The trees had active leaves (time between leaf unfolding and leaf colouring) between 177 and 199 days. In only three trees total leaf fall, BBCH97, occurred before 19 November 2020. Leaf colouring of the tree included in the long-term monitoring program of the Slovenian Environment Agency ARSO occurred on 24 October 2020. This is 7 days later than the 65-year average of the same tree/location and is ascribed to weather conditions. Investigation of tree tissues showed that the width of the last formed tree-ring in the wood varied between 0.39 and 9.61 mm and in the phloem between 0.09 and 0.26 mm, and that the tissues reflect the health condition of the trees.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42800008","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 1
Vers des transports par voie navigable durables et compétitifs en Europe: Prochaines étapes et recommandations 在欧洲实现可持续和有竞争力的内河运输:下一步和建议
Les
Pub Date : 2020-11-01 DOI: 10.18356/781cf808-fr
{"title":"Vers des transports par voie navigable durables et compétitifs en Europe: Prochaines étapes et recommandations","authors":"","doi":"10.18356/781cf808-fr","DOIUrl":"https://doi.org/10.18356/781cf808-fr","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-11-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"80403252","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Cadres institutionnel et réglementaire de la navigation intérieure en Europe 欧洲内河航运的制度和监管框架
Les
Pub Date : 2020-11-01 DOI: 10.18356/7880d3dc-fr
{"title":"Cadres institutionnel et réglementaire de la navigation intérieure en Europe","authors":"","doi":"10.18356/7880d3dc-fr","DOIUrl":"https://doi.org/10.18356/7880d3dc-fr","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-11-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"84208157","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
期刊
Les
全部 Acc. Chem. Res. ACS Applied Bio Materials ACS Appl. Electron. Mater. ACS Appl. Energy Mater. ACS Appl. Mater. Interfaces ACS Appl. Nano Mater. ACS Appl. Polym. Mater. ACS BIOMATER-SCI ENG ACS Catal. ACS Cent. Sci. ACS Chem. Biol. ACS Chemical Health & Safety ACS Chem. Neurosci. ACS Comb. Sci. ACS Earth Space Chem. ACS Energy Lett. ACS Infect. Dis. ACS Macro Lett. ACS Mater. Lett. ACS Med. Chem. Lett. ACS Nano ACS Omega ACS Photonics ACS Sens. ACS Sustainable Chem. Eng. ACS Synth. Biol. Anal. Chem. BIOCHEMISTRY-US Bioconjugate Chem. BIOMACROMOLECULES Chem. Res. Toxicol. Chem. Rev. Chem. Mater. CRYST GROWTH DES ENERG FUEL Environ. Sci. Technol. Environ. Sci. Technol. Lett. Eur. J. Inorg. Chem. IND ENG CHEM RES Inorg. Chem. J. Agric. Food. Chem. J. Chem. Eng. Data J. Chem. Educ. J. Chem. Inf. Model. J. Chem. Theory Comput. J. Med. Chem. J. Nat. Prod. J PROTEOME RES J. Am. Chem. Soc. LANGMUIR MACROMOLECULES Mol. Pharmaceutics Nano Lett. Org. Lett. ORG PROCESS RES DEV ORGANOMETALLICS J. Org. Chem. J. Phys. Chem. J. Phys. Chem. A J. Phys. Chem. B J. Phys. Chem. C J. Phys. Chem. Lett. Analyst Anal. Methods Biomater. Sci. Catal. Sci. Technol. Chem. Commun. Chem. Soc. Rev. CHEM EDUC RES PRACT CRYSTENGCOMM Dalton Trans. Energy Environ. Sci. ENVIRON SCI-NANO ENVIRON SCI-PROC IMP ENVIRON SCI-WAT RES Faraday Discuss. Food Funct. Green Chem. Inorg. Chem. Front. Integr. Biol. J. Anal. At. Spectrom. J. Mater. Chem. A J. Mater. Chem. B J. Mater. Chem. C Lab Chip Mater. Chem. Front. Mater. Horiz. MEDCHEMCOMM Metallomics Mol. Biosyst. Mol. Syst. Des. Eng. Nanoscale Nanoscale Horiz. Nat. Prod. Rep. New J. Chem. Org. Biomol. Chem. Org. Chem. Front. PHOTOCH PHOTOBIO SCI PCCP Polym. Chem.
×
引用
GB/T 7714-2015
复制
MLA
复制
APA
复制
导出至
BibTeX EndNote RefMan NoteFirst NoteExpress
×
0
微信
客服QQ
Book学术公众号 扫码关注我们
反馈
×
意见反馈
请填写您的意见或建议
请填写您的手机或邮箱
×
提示
您的信息不完整,为了账户安全,请先补充。
现在去补充
×
提示
您因"违规操作"
具体请查看互助需知
我知道了
×
提示
现在去查看 取消
×
提示
确定
Book学术官方微信
Book学术文献互助
Book学术文献互助群
群 号:481959085
Book学术
文献互助 智能选刊 最新文献 互助须知 联系我们:info@booksci.cn
Book学术提供免费学术资源搜索服务,方便国内外学者检索中英文文献。致力于提供最便捷和优质的服务体验。
Copyright © 2023 Book学术 All rights reserved.
ghs 京公网安备 11010802042870号 京ICP备2023020795号-1