Pub Date : 2023-06-14DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a02
Špela Ščap, Matevž Triplat
Gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija sta za Slovenijo strateško pomembni gospodarski panogi, ki v zadnjih letih krepita svojo vlogo v biogospodarstvu. Raziskava se osredotoča na problematiko rabe lesa listavcev v Sloveniji. Za akterje, ki se ukvarjajo z rabo lesa listavcev, je pomembno vedenje o razpoložljivi količini domačega lesa, ki se lahko ponudi na trgu. V raziskavi je bila nadgrajena leta 2014 razvita metodologija za oceno količin in potencialov lesa listavcev. Za prihodnje odločanje o razvoju gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja je potrebno tudi raziskovanje tokov lesa, zato je bila v raziskavi opravljena anketa med večjimi predelovalci okroglega lesa listavcev. Ocenjeni teoretični tržni potencial hlodovine listavcev v slovenskih gozdovih je v letu 2021 znašal 0,777 mio m³ in 2,372 mio m³ ocenjeni teoretični tržni potencial lesa slabše kakovosti. Ocenjeni dejanski tržni potencial hlodovine listavcev je v letu 2022 znašal 0,528 mio m³, lesa slabše kakovosti pa 0,741 mio m³. Projekcije potencialov hlodovine listavcev kažejo, da bodo v letu 2025 na trgu podobne količine lesa kot leta 2022. Poraba okroglega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 1,433 mio m³, od tega je bilo 0,906 mio m³ lesa predelanega za energetske namene, ostalih 0,527 mio m³ pa v industriji. Rezultati raziskave potrjujejo problematiko rabe lesa listavcev v Sloveniji in nakazujejo priložnosti slovenskega gozdno-lesnega sektorja za prihodnji razvoj.
{"title":"Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji","authors":"Špela Ščap, Matevž Triplat","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a02","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a02","url":null,"abstract":"Gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija sta za Slovenijo strateško pomembni gospodarski panogi, ki v zadnjih letih krepita svojo vlogo v biogospodarstvu. Raziskava se osredotoča na problematiko rabe lesa listavcev v Sloveniji. Za akterje, ki se ukvarjajo z rabo lesa listavcev, je pomembno vedenje o razpoložljivi količini domačega lesa, ki se lahko ponudi na trgu. V raziskavi je bila nadgrajena leta 2014 razvita metodologija za oceno količin in potencialov lesa listavcev. Za prihodnje odločanje o razvoju gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja je potrebno tudi raziskovanje tokov lesa, zato je bila v raziskavi opravljena anketa med večjimi predelovalci okroglega lesa listavcev. Ocenjeni teoretični tržni potencial hlodovine listavcev v slovenskih gozdovih je v letu 2021 znašal 0,777 mio m³ in 2,372 mio m³ ocenjeni teoretični tržni potencial lesa slabše kakovosti. Ocenjeni dejanski tržni potencial hlodovine listavcev je v letu 2022 znašal 0,528 mio m³, lesa slabše kakovosti pa 0,741 mio m³. Projekcije potencialov hlodovine listavcev kažejo, da bodo v letu 2025 na trgu podobne količine lesa kot leta 2022. Poraba okroglega lesa listavcev je v letu 2021 znašala 1,433 mio m³, od tega je bilo 0,906 mio m³ lesa predelanega za energetske namene, ostalih 0,527 mio m³ pa v industriji. Rezultati raziskave potrjujejo problematiko rabe lesa listavcev v Sloveniji in nakazujejo priložnosti slovenskega gozdno-lesnega sektorja za prihodnji razvoj.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69038689","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-14DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a03
Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar, Jože Kropivšek
V slovenskem gozdno-lesnem gospodarstvu je primarni cilj ustvarjanje vrednosti in dobava želenih izdelkov kupcem oz. uporabnikom, kjer se učinki v celotni gozdno-lesni verigi vrednosti multiplicirajo z delovanjem vseh njenih členov. Uspešnost delovanja celotne verige vrednosti je pomembno razumeti z vidika potenciala dosegljivih količin, stopnje tehnološke predelave in mejne kakovosti vhodnih surovin ter lastnosti proizvedenih produktov. Cilj te študije je bil evidentiranje posameznih verig vrednosti v celotni domači gozdno-lesni verigi, analiza delovanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v visokotehnološke izdelke in materiale, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. Identificirali smo pet primarnih verig vrednosti (P1…P5), dve verigi za zagotavljanje krožnosti (K6, K7), ter tri verige višjih predelovalnih stopenj za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo (S8…S10). Pri predelavi lesa listavcev je pereče nedelovanje primarne verige »Furnir« (P2) ter omejeno delovanje verige »Žagan les« (P1), s čimer slabo izkoriščamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Za doseganje kriterija t. i. zelenih verig vednosti je treba krepiti verige, ki zagotavljajo krožnost (K6 – Ostanki, K7 – Odslužen les), in so trenutno delujoče v manjšem obsegu ter se prehitro zaključujejo.
{"title":"Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu","authors":"Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar, Jože Kropivšek","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a03","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a03","url":null,"abstract":"V slovenskem gozdno-lesnem gospodarstvu je primarni cilj ustvarjanje vrednosti in dobava želenih izdelkov kupcem oz. uporabnikom, kjer se učinki v celotni gozdno-lesni verigi vrednosti multiplicirajo z delovanjem vseh njenih členov. Uspešnost delovanja celotne verige vrednosti je pomembno razumeti z vidika potenciala dosegljivih količin, stopnje tehnološke predelave in mejne kakovosti vhodnih surovin ter lastnosti proizvedenih produktov. Cilj te študije je bil evidentiranje posameznih verig vrednosti v celotni domači gozdno-lesni verigi, analiza delovanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v visokotehnološke izdelke in materiale, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. Identificirali smo pet primarnih verig vrednosti (P1…P5), dve verigi za zagotavljanje krožnosti (K6, K7), ter tri verige višjih predelovalnih stopenj za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo (S8…S10). Pri predelavi lesa listavcev je pereče nedelovanje primarne verige »Furnir« (P2) ter omejeno delovanje verige »Žagan les« (P1), s čimer slabo izkoriščamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Za doseganje kriterija t. i. zelenih verig vednosti je treba krepiti verige, ki zagotavljajo krožnost (K6 – Ostanki, K7 – Odslužen les), in so trenutno delujoče v manjšem obsegu ter se prehitro zaključujejo.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43736773","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-06-14DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a04
Jože Kropivšek, Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar
Trenutne globalne strateške usmeritve spodbujajo krepitev zelenih verig vrednosti. To odpira povsem nove potenciale tudi za slovensko gozdno-lesno verigo, ki pa se v zadnjih desetletjih sooča z več izzivi, med katerimi je tudi povečanje deleža listavcev v slovenskih gozdovih. Zato je nujno vzpostaviti oz. okrepiti gozdno-lesne verige vrednosti, katerih osnovna surovina je les listavcev različnih kakovosti. Za delovanje celotne verige je pomembno, da delujejo vsi njihovi členi, in da posamezne verige dosledno upoštevajo koncept mejne kakovosti vhodne surovine. Cilj raziskave je bil izvesti kvalitativno strateško SWOT analizo izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu, primerjalno nakazati ključne prednosti/slabosti posameznih verig in ugotoviti, katere izmed verig vrednosti so posebej zanimive za razvoj slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva, s poudarkom na predelavi listavcev. Rezultati sicer kažejo na obstoj več šibkih členov znotraj posameznih verig vrednosti, ki pa imajo tudi številne prednosti, s katerimi lahko zelo učinkovito izkoristimo priložnosti oz. zmanjšamo nevarnosti ter s tem prispevamo k uspešnemu nadaljnjemu razvoju lesarstva in vseh verig vrednosti.
{"title":"Kvalitativna/strateška analiza izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu","authors":"Jože Kropivšek, Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a04","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a04","url":null,"abstract":"Trenutne globalne strateške usmeritve spodbujajo krepitev zelenih verig vrednosti. To odpira povsem nove potenciale tudi za slovensko gozdno-lesno verigo, ki pa se v zadnjih desetletjih sooča z več izzivi, med katerimi je tudi povečanje deleža listavcev v slovenskih gozdovih. Zato je nujno vzpostaviti oz. okrepiti gozdno-lesne verige vrednosti, katerih osnovna surovina je les listavcev različnih kakovosti. Za delovanje celotne verige je pomembno, da delujejo vsi njihovi členi, in da posamezne verige dosledno upoštevajo koncept mejne kakovosti vhodne surovine. Cilj raziskave je bil izvesti kvalitativno strateško SWOT analizo izbranih verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu, primerjalno nakazati ključne prednosti/slabosti posameznih verig in ugotoviti, katere izmed verig vrednosti so posebej zanimive za razvoj slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva, s poudarkom na predelavi listavcev. Rezultati sicer kažejo na obstoj več šibkih členov znotraj posameznih verig vrednosti, ki pa imajo tudi številne prednosti, s katerimi lahko zelo učinkovito izkoristimo priložnosti oz. zmanjšamo nevarnosti ter s tem prispevamo k uspešnemu nadaljnjemu razvoju lesarstva in vseh verig vrednosti.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-06-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43785634","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-03-30DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a01
Jure Žigon, Aleš Straže
Trdota predstavlja merilo odpornosti lesa proti prodiranju tršega telesa v njegovo notranjost in pogostopogojuje uporabnost izbrane vrste lesa za določen namen uporabe. Poleg gostote, trdoto posamezne lesne vrstezelo pogojuje vlažnost lesa. V raziskavi smo ugotavljali trdoto lesa navadne smreke, uravnovešenega pri različnihrelativnih zračnih vlažnostih. Meritve trdote smo izvedli z vtiskanjem kroglice v radialno površino lesa na inštrumentuza ugotavljanje mikromehanskih lastnosti materialov. Rezultati so pokazali, da se s poviševanjem vlažnosti lesa trdotalesa znižuje; vtisna trdota (HIT) in vtisni modul elastičnosti (EIT) sta tako pri absolutno suhem lesu znašala 110,8±11,7MPa in 0,62±0,01 GPa, pri lesu z vlažnostjo točke nasičenja celičnih sten (29,4 %) pa 36,3±7,9 MPa in 0,40±0,05 GPa.Zniževanje trdote lesa s poviševanjem njegove vlažnosti se je pokazalo v povečevanju globine povzročenih vtisov inpovečani hrapavosti površin vzorcev. Analiza lesnega tkiva z vrstičnim elektronskim mikroskopom je na območjih zvtisi razkrila usločenje celičnih sten lesa, njihovo gnetenje v lumne traheid, ter nastanek razpok znotraj celičnih sten.
{"title":"Vpliv vlažnosti na mikrotrdoto smrekovine, določeno z vtiskanjem","authors":"Jure Žigon, Aleš Straže","doi":"10.26614/les-wood.2023.v72n01a01","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a01","url":null,"abstract":"Trdota predstavlja merilo odpornosti lesa proti prodiranju tršega telesa v njegovo notranjost in pogostopogojuje uporabnost izbrane vrste lesa za določen namen uporabe. Poleg gostote, trdoto posamezne lesne vrstezelo pogojuje vlažnost lesa. V raziskavi smo ugotavljali trdoto lesa navadne smreke, uravnovešenega pri različnihrelativnih zračnih vlažnostih. Meritve trdote smo izvedli z vtiskanjem kroglice v radialno površino lesa na inštrumentuza ugotavljanje mikromehanskih lastnosti materialov. Rezultati so pokazali, da se s poviševanjem vlažnosti lesa trdotalesa znižuje; vtisna trdota (HIT) in vtisni modul elastičnosti (EIT) sta tako pri absolutno suhem lesu znašala 110,8±11,7MPa in 0,62±0,01 GPa, pri lesu z vlažnostjo točke nasičenja celičnih sten (29,4 %) pa 36,3±7,9 MPa in 0,40±0,05 GPa.Zniževanje trdote lesa s poviševanjem njegove vlažnosti se je pokazalo v povečevanju globine povzročenih vtisov inpovečani hrapavosti površin vzorcev. Analiza lesnega tkiva z vrstičnim elektronskim mikroskopom je na območjih zvtisi razkrila usločenje celičnih sten lesa, njihovo gnetenje v lumne traheid, ter nastanek razpok znotraj celičnih sten.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48291133","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-29DOI: 10.26614/les-wood.2022.v71n02a02
A. R. Ojo, Samson Oluwaseun Ogutuga, L. Aguda
Eight tropical hardwood species were assessed for their density and radial, tangential and volumetric shrinkage, after which the relation between the density and different shrinkages was checked through correlation and regression. The results showed that the highest mean density was observed in Milicia excelsa with 900.63±50.13 kg/m³, followed by Afzelia africana, Nesogordonia kabingaensis and Nauclea diderichii with 831.25±41.67 kg/m³, 808.75±20.88 kg/m³ and 801.88±46.40 kg/m³, respectively. The mean density for Cassia simea was 781.88±27.71 kg/m³, Mansonia altissima 593.13±65.98 kg/m³, and Sterculia tragacantha 481.25±111.73 kg/m³, while the least density was observed in Treculia africana with 463.75±67.88 kg/m³. The highest volumetric shrinkage was observed in Nesogordonia kabingaensis with 14.71±2.28%, and the least in Cassia simea with 5.11±2.65%. It is concluded that there exists positive but weak correlation between density and the shrinkages in the eight tropical hardwood species.
{"title":"Correlation between dry density and shrinkage in eight tropical hardwood species","authors":"A. R. Ojo, Samson Oluwaseun Ogutuga, L. Aguda","doi":"10.26614/les-wood.2022.v71n02a02","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2022.v71n02a02","url":null,"abstract":"Eight tropical hardwood species were assessed for their density and radial, tangential and volumetric shrinkage, after which the relation between the density and different shrinkages was checked through correlation and regression. The results showed that the highest mean density was observed in Milicia excelsa with 900.63±50.13 kg/m³, followed by Afzelia africana, Nesogordonia kabingaensis and Nauclea diderichii with 831.25±41.67 kg/m³, 808.75±20.88 kg/m³ and 801.88±46.40 kg/m³, respectively. The mean density for Cassia simea was 781.88±27.71 kg/m³, Mansonia altissima 593.13±65.98 kg/m³, and Sterculia tragacantha 481.25±111.73 kg/m³, while the least density was observed in Treculia africana with 463.75±67.88 kg/m³. The highest volumetric shrinkage was observed in Nesogordonia kabingaensis with 14.71±2.28%, and the least in Cassia simea with 5.11±2.65%. It is concluded that there exists positive but weak correlation between density and the shrinkages in the eight tropical hardwood species.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"69038651","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-28DOI: 10.26614/les-wood.2022.v71n02a05
Matjaž Dremelj, Aleš Straže
Les je po poseku in uporabi za konstrukcije izpostavljen staranju, ki je med drugim odvisno od pogojev izpostavitve. V času življenjske dobe oz. uporabe je les izpostavljen fotodegradaciji, biodegradaciji, površinskim in notranjim strukturnim spremembam in staranju, ki se kaže v spremembi barve, kemijske sestave, higroskopnosti, dimenzijske stabilnosti ter nekaterih mehanskih lastnosti. Podajamo pregled literature, s posebnim poudarkom vpliva pogojev izpostavitve na spremembe lastnosti lesa ter pregled kemijskih in mikrostrukturnih sprememb ter sprememb barve, sorpcijskih in mehanskih lastnosti. V splošnem so spremembe zaradi staranja lahko zelo počasne in jih je težko ovrednotiti tudi zaradi velike naravne variabilnosti lesnih lastnosti. Poznavanje sprememb v naravno staranem lesu je ključno pri ohranjanju kulturne dediščine. Pri načrtovanju vzdrževanja, konzerviranja ter pri obnovi kulturne dediščine, z upoštevanjem staranja konstrukcijskega lesa bolje razumemo strukturne spremembe, vlažnostna in napetostno-deformacijska stanja lesenih konstrukcij ter interakcije z drugimi gradbenimi materiali.
{"title":"Vpliv naravnega staranja na izbrane fizikalne in mehanske lastnosti konstrukcijskega lesa","authors":"Matjaž Dremelj, Aleš Straže","doi":"10.26614/les-wood.2022.v71n02a05","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2022.v71n02a05","url":null,"abstract":"Les je po poseku in uporabi za konstrukcije izpostavljen staranju, ki je med drugim odvisno od pogojev izpostavitve. V času življenjske dobe oz. uporabe je les izpostavljen fotodegradaciji, biodegradaciji, površinskim in notranjim strukturnim spremembam in staranju, ki se kaže v spremembi barve, kemijske sestave, higroskopnosti, dimenzijske stabilnosti ter nekaterih mehanskih lastnosti. Podajamo pregled literature, s posebnim poudarkom vpliva pogojev izpostavitve na spremembe lastnosti lesa ter pregled kemijskih in mikrostrukturnih sprememb ter sprememb barve, sorpcijskih in mehanskih lastnosti. V splošnem so spremembe zaradi staranja lahko zelo počasne in jih je težko ovrednotiti tudi zaradi velike naravne variabilnosti lesnih lastnosti. Poznavanje sprememb v naravno staranem lesu je ključno pri ohranjanju kulturne dediščine. Pri načrtovanju vzdrževanja, konzerviranja ter pri obnovi kulturne dediščine, z upoštevanjem staranja konstrukcijskega lesa bolje razumemo strukturne spremembe, vlažnostna in napetostno-deformacijska stanja lesenih konstrukcij ter interakcije z drugimi gradbenimi materiali.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45590401","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-28DOI: 10.26614/les-wood.2022.v71n02a09
Katarina Čufar
{"title":"Priznanje Univerze v Ljubljani skupini strokovnih sodelavk in sodelavcev Biotehniške fakultete","authors":"Katarina Čufar","doi":"10.26614/les-wood.2022.v71n02a09","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2022.v71n02a09","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46570279","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-28DOI: 10.26614/les-wood.2022.v71n02a00
Katarina Čufar, Jože Kropivšek
{"title":"Revija Les/Wood med tradicijo in novimi izzivi","authors":"Katarina Čufar, Jože Kropivšek","doi":"10.26614/les-wood.2022.v71n02a00","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2022.v71n02a00","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44725077","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-28DOI: 10.26614/les-wood.2022.v71n02a03
Katarina Remic, Matija Jošt
Analiza življenjskega cikla (LCA) je metoda ocene vplivov na okolje, ki jih ima nek izdelek ali storitev v času celotnega cikla – od pridobivanja surovin do odlaganja na deponijo. LCA sestavljajo štiri faze, ki se med seboj prepletajo in so standardizirane s standardoma ISO 14040:2006 in ISO 14044:2006. Zaradi vsestranske uporabnosti in celostnosti pri sprejemanju strateških odločitev uporaba LCA hitro narašča. Porast uporabe se opaža tudi v lesnopredelovalnem sektorju.
{"title":"Analiza življenjskega cikla in priložnosti za zmanjševanje vplivov lesne industrije na okolje","authors":"Katarina Remic, Matija Jošt","doi":"10.26614/les-wood.2022.v71n02a03","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2022.v71n02a03","url":null,"abstract":"Analiza življenjskega cikla (LCA) je metoda ocene vplivov na okolje, ki jih ima nek izdelek ali storitev v času celotnega cikla – od pridobivanja surovin do odlaganja na deponijo. LCA sestavljajo štiri faze, ki se med seboj prepletajo in so standardizirane s standardoma ISO 14040:2006 in ISO 14044:2006. Zaradi vsestranske uporabnosti in celostnosti pri sprejemanju strateških odločitev uporaba LCA hitro narašča. Porast uporabe se opaža tudi v lesnopredelovalnem sektorju.","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42238210","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-28DOI: 10.26614/les-wood.2022.v71n02a07
Tina Drolc
{"title":"Častni naziv Kongresni ambasador Slovenije za leto 2022 je prejel prof. dr. Miha Humar","authors":"Tina Drolc","doi":"10.26614/les-wood.2022.v71n02a07","DOIUrl":"https://doi.org/10.26614/les-wood.2022.v71n02a07","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52851,"journal":{"name":"Les","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42691524","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：