Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-01
Aslı Ulubaş Hamurcu
With the COVID-19 pandemic, technological advance-ments and investments accelerated to create an alternative to the real world that makes it possible for various activ-ities and experiences to be handled online. Among these developments, the metaverse comes to the fore because it makes possible real and virtual experiences simultane-ously, regardless of the time and space the user exists in, and it acts as a mediator and medium to bring these two environments together. This article discusses the possible impacts of advancements in the metaverse on (real) ur-ban space considering the socio-spatial dialectic through theory synthesis and adaptation. An overall evaluation of the socio-spatial impacts of this is also included and opened up for discussion. Based on a literature review, it is expected that technological developments like the metaverse will introduce a new organization to physical and virtual socio-spatial relations, and new socio-techno-logical groups will be created in them and by using them.
{"title":"The metaverse, online communities, and (real) urban space","authors":"Aslı Ulubaş Hamurcu","doi":"10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-01","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-01","url":null,"abstract":"With the COVID-19 pandemic, technological advance-ments and investments accelerated to create an alternative to the real world that makes it possible for various activ-ities and experiences to be handled online. Among these developments, the metaverse comes to the fore because it makes possible real and virtual experiences simultane-ously, regardless of the time and space the user exists in, and it acts as a mediator and medium to bring these two environments together. This article discusses the possible impacts of advancements in the metaverse on (real) ur-ban space considering the socio-spatial dialectic through theory synthesis and adaptation. An overall evaluation of the socio-spatial impacts of this is also included and opened up for discussion. Based on a literature review, it is expected that technological developments like the metaverse will introduce a new organization to physical and virtual socio-spatial relations, and new socio-techno-logical groups will be created in them and by using them.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70926436","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-2022-33-02-06
Igor Bizjak
Stanje v Sloveniji glede dostopnosti javnih objektov funkcionalno oviranim osebam je skrb vzbujajoče. Največkrat so ovire že pri dostopu do objekta (ni parkirnega prostora za invalide, do vhoda v objekt vodijo stopnice, pred vhodom je visok prag, vrata v objekt so pretežka, kljuka je nameščena previsoko ipd.) in v notranjosti objekta (stopnišča, neprilagojena dvigala, premajhne sanitarije ipd.). Da bi funkcionalno oviranim osebam omogočili prikaz morebitnih ovir ter te ovire prikazali lastnikom in vzdrževalcem objektov, je bila izdelana metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij, ki je predstavljena v tem članku. Metoda za popis dostopnosti objektov se opira na upoštevno zakonodajo in standarde s področja univerzalne dostopnosti. Pomembna je predvsem za natančno in primerljivo presojo morebitnih ovir in njihovih že vzpostavljenih prilagoditev. To je tako večfunkcijski okvir za presojo dostopnosti vseh objektov, saj omogoča pregled in prikaz morebitnih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov, kot vodnik o dostopnosti objekta za funkcionalne osebe. V članku je predstavljena še implementacija metode v spletni sistem za popis dostopnosti objektov. Ta med drugim omogoča spremljanje dostopnosti objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in pregled ugotovljenih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov.
{"title":"Dostopnost objektov za funkcionalno ovirane\u0000osebe: metoda za popis z uporabo spletnih orodij","authors":"Igor Bizjak","doi":"10.5379/urbani-izziv-2022-33-02-06","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2022-33-02-06","url":null,"abstract":"Stanje v Sloveniji glede dostopnosti javnih objektov funkcionalno oviranim osebam je skrb vzbujajoče. Največkrat so ovire že pri dostopu do objekta (ni parkirnega prostora za invalide, do vhoda v objekt vodijo stopnice, pred vhodom je visok prag, vrata v objekt so pretežka, kljuka je nameščena previsoko ipd.) in v notranjosti objekta (stopnišča, neprilagojena dvigala, premajhne sanitarije ipd.). Da bi funkcionalno oviranim osebam omogočili prikaz morebitnih ovir ter te ovire prikazali lastnikom in vzdrževalcem objektov, je bila izdelana metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij, ki je predstavljena v tem članku. Metoda za popis dostopnosti objektov se opira na upoštevno zakonodajo in standarde s področja univerzalne dostopnosti. Pomembna je predvsem za natančno in primerljivo presojo morebitnih ovir in njihovih že vzpostavljenih prilagoditev. To je tako večfunkcijski okvir za presojo dostopnosti vseh objektov, saj omogoča pregled in prikaz morebitnih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov, kot vodnik o dostopnosti objekta za funkcionalne osebe. V članku je predstavljena še implementacija metode v spletni sistem za popis dostopnosti objektov. Ta med drugim omogoča spremljanje dostopnosti objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in pregled ugotovljenih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70908825","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-01
Gulnara Nyussupova, Laura Kenespayeva, Damira Tazhiyeva, Madiyar Kadylbekov
Ugotavljanje primerjalne ravni trajnostnega razvoja mest ima pomembno vlogo pri oblikovanju njihove trajnostne prihodnosti. V članku avtorji na podlagi geografske podatkovne baze, izdelane ob podpori geografskega informacijskega sistema, proučujejo trajnostni razvoj 17 največjih mest v Kazahstanu med letoma 2007 in 2019. Izsledki njihove raziskave kažejo, da nobeno od proučevanih mest ni doseglo stopnje trajnostnega razvoja, ki bi bila po indeksu trajnostnega razvoja mest enaka ali višja od 0,750, hkrati pa nobeno ni doseglo stopnje razvoja, nižje od 0,300. Vseh 17 mest so zato avtorji ocenili kot zmerno trajnostne. V prihodnjih raziskavah bodo proučevali, kako lahko še izboljšajo sistem proučevanja trajnostnosti mest v Kazahstanu.
{"title":"Proučevanje trajnostnega razvoja mest:\u0000primer večjih mest v Kazahstanu","authors":"Gulnara Nyussupova, Laura Kenespayeva, Damira Tazhiyeva, Madiyar Kadylbekov","doi":"10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-01","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-01","url":null,"abstract":"Ugotavljanje primerjalne ravni trajnostnega razvoja mest ima pomembno vlogo pri oblikovanju njihove trajnostne prihodnosti. V članku avtorji na podlagi geografske podatkovne baze, izdelane ob podpori geografskega informacijskega sistema, proučujejo trajnostni razvoj 17 največjih mest v Kazahstanu med letoma 2007 in 2019. Izsledki njihove raziskave kažejo, da nobeno od proučevanih mest ni doseglo stopnje trajnostnega razvoja, ki bi bila po indeksu trajnostnega razvoja mest enaka ali višja od 0,750, hkrati pa nobeno ni doseglo stopnje razvoja, nižje od 0,300. Vseh 17 mest so zato avtorji ocenili kot zmerno trajnostne. V prihodnjih raziskavah bodo proučevali, kako lahko še izboljšajo sistem proučevanja trajnostnosti mest v Kazahstanu.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70907850","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-03
Manca Krošelj, Tomaž Pipan, Naja Marot
Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.
{"title":"Kako učinkovite so politike EU za prenovo\u0000razvrednotenih območij? Študija primera alpskih\u0000industrijskih krajin v malih in srednje velikih mestih","authors":"Manca Krošelj, Tomaž Pipan, Naja Marot","doi":"10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-03","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-03","url":null,"abstract":"Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70908191","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-05
Saša Poljak Istenič, Valentina Gulin Zrnić
Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo. Primerja vizije osmih slovenskih in hrvaških mest – Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice in Zagreba, Reke, Kutine in Hvara – ter ugotavlja, kako ta razumejo koncept trajnostnega razvoja in upoštevajo njegova načela (gospodarska, okoljska, družbena in kulturna trajnostnost). Diskurzivna analiza razkriva, da vizije pogosto ostajajo deklarativne, z nedefiniranimi elementi trajnostnosti in vrednotami ter da pogosto uporabljajo urbane danosti oziroma naravne in kulturne vire za svoje cilje. Da bi mesta dosegla boljše sodelovanje prebivalcev v soustvarjanju mest prihodnosti, bi vizije morale biti predvsem dolgoročnejše in bolj navdihujoče.
{"title":"Vizije prihodnosti mest: Primerjalna analiza\u0000strateškega urbanističnega načrtovanja\u0000v slovenskih in hrvaških mestih","authors":"Saša Poljak Istenič, Valentina Gulin Zrnić","doi":"10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-05","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-05","url":null,"abstract":"Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo. Primerja vizije osmih slovenskih in hrvaških mest – Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice in Zagreba, Reke, Kutine in Hvara – ter ugotavlja, kako ta razumejo koncept trajnostnega razvoja in upoštevajo njegova načela (gospodarska, okoljska, družbena in kulturna trajnostnost). Diskurzivna analiza razkriva, da vizije pogosto ostajajo deklarativne, z nedefiniranimi elementi trajnostnosti in vrednotami ter da pogosto uporabljajo urbane danosti oziroma naravne in kulturne vire za svoje cilje. Da bi mesta dosegla boljše sodelovanje prebivalcev v soustvarjanju mest prihodnosti, bi vizije morale biti predvsem dolgoročnejše in bolj navdihujoče.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70908444","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-03
M. Petrovic, Vera Backovic, Milena Toković
In line with contemporary urban policy to build a competitive city identity, this article deals with the post-communist identity of Novi Pazar, a medium-sized city in southwestern Serbia
{"title":"Rebuilding post-communist city identity: The case\u0000of Novi Pazar, Serbia","authors":"M. Petrovic, Vera Backovic, Milena Toković","doi":"10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-03","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-03","url":null,"abstract":"In line with contemporary urban policy to build a competitive city identity, this article deals with the post-communist identity of Novi Pazar, a medium-sized city in southwestern Serbia","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"122 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70927028","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-04
O. Dronova, D. Khomenko, Stanley D. Brunn
According to Global North urban studies, the traditional low-rise mixed-function perimeter block is the most attractive urban morphology in terms of organization of space, time, values, and social interactions. This study examines how valid these basic theses are regarding the comfort of urban housing morphological types in Kyiv, the capital of Ukraine. We compare residents’ quality of life and analyse the differences in residents’ behavioural patterns and spatial perception in different morphological types of housing to identify distinguishing features of the most comfortable urban form. Using expert evaluation and surveys, we assess history; jobs; social, educational, and cultural services; environmental indicators; security levels; and public activity in three different neighbourhoods: Zhulyany (with detached houses), Podil (with low-rise perimeter blocks), and Rusanivka (with Soviet high-rises). The results reveal that the Soviet neighbourhood, Rusanivka, leads in terms of both objective indicators and residents’ perception as the most comfortable living area. This finding contradicts generally accepted theories about exemplary and attractive urban morphology. This preference is based on the planning and construction priorities of the unique social system of Rusanivka, where its human-centeredness and a thoughtful integrated approach are highly valued.
{"title":"Comparing residents’ perceptions of quality of life\u0000in three Kyiv neighbourhoods","authors":"O. Dronova, D. Khomenko, Stanley D. Brunn","doi":"10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-04","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-02-04","url":null,"abstract":"According to Global North urban studies, the traditional low-rise mixed-function perimeter block is the most attractive urban morphology in terms of organization of space, time, values, and social interactions. This study examines how valid these basic theses are regarding the comfort of urban housing morphological types in Kyiv, the capital of Ukraine. We compare residents’ quality of life and analyse the differences in residents’ behavioural patterns and spatial perception in different morphological types of housing to identify distinguishing features of the most comfortable urban form. Using expert evaluation and surveys, we assess history; jobs; social, educational, and cultural services; environmental indicators; security levels; and public activity in three different neighbourhoods: Zhulyany (with detached houses), Podil (with low-rise perimeter blocks), and Rusanivka (with Soviet high-rises). The results reveal that the Soviet neighbourhood, Rusanivka, leads in terms of both objective indicators and residents’ perception as the most comfortable living area. This finding contradicts generally accepted theories about exemplary and attractive urban morphology. This preference is based on the planning and construction priorities of the unique social system of Rusanivka, where its human-centeredness and a thoughtful integrated approach are highly valued.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70927097","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-01-01
G. Nyussupova, Laura Kenespayeva, D. Tazhiyeva, M. Kadylbekov
Measuring the comparative level of urban sustainability is an important part of creating a sustainable urban future. This article assesses the sustainable development of the seventeen largest cities in Kazakhstan for 2007–2019 using a geodatabase on a GIS platform. The results show that none of the cities have reached a level of sustainability greater than or equal to a sustainable urban development index (SUDI) of 0.750, and no cities have an unsustainable level of development with a SUDI below 0.300. Therefore, all seventeen cities are classified as moderately sustainable. In future studies, the authors will look for ways to further improve the system for assessing the sustainability of cities in Kazakhstan.
{"title":"Sustainable urban development assessment:\u0000Large cities in Kazakhstan","authors":"G. Nyussupova, Laura Kenespayeva, D. Tazhiyeva, M. Kadylbekov","doi":"10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-01-01","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-en-2022-33-01-01","url":null,"abstract":"Measuring the comparative level of urban sustainability is an important part of creating a sustainable urban future. This article assesses the sustainable development of the seventeen largest cities in Kazakhstan for 2007–2019 using a geodatabase on a GIS platform. The results show that none of the cities have reached a level of sustainability greater than or equal to a sustainable urban development index (SUDI) of 0.750, and no cities have an unsustainable level of development with a SUDI below 0.300. Therefore, all seventeen cities are classified as moderately sustainable. In future studies, the authors will look for ways to further improve the system for assessing the sustainability of cities in Kazakhstan.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70926755","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-01-01DOI: 10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-02
Adedotun_Ayodele Dipeolu, Eziyi_Offia Ibem
Zaradi čedalje večjega krčenja zelenih površin v mestih se slabša povezanost ljudi z naravo, mestni prebivalci pa zato manj cenijo naravno okolje in v njem manj uživajo. Še vedno ni veliko znanega o tem, kako trenutna prizadevanja pri načrtovanju zelene infrastrukture vplivajo na povezanost prebivalcev z naravo, zlasti v mestih podsaharske Afrike. Avtorja v raziskavi proučujeta vpliv zelene infrastrukture na občutek povezanosti prebivalcev, kot navajajo sami, z naravo v izbranih stanovanjskih soseskah v Lagosu v Nigeriji. Na podlagi večstopenjskega vzorčenja je bilo v anketo vključenih 1.560 prebivalcev, podatki pa so bili analizirani z deskriptivno in kategorično regresijsko analizo. Rezultati kažejo, da čeprav so prebivalci večinoma nezadovoljni s kakovostjo in količino zelene infrastrukture v svojih soseskah, hkrati menijo, da ta pomembno pozitivno vpliva na njihovo povezanost z naravo. Regresijska analiza je poleg tega pokazala, da stanje in razpoložljivost zelenih površin za preživljanje prostega časa v soseskah najbolj vplivata na občutek povezanosti z naravo. Navedeni izsledki kažejo, da bi morali urbanisti in mestne oblasti za to, da bi z zeleno infrastrukturo izboljšali povezanost prebivalcev z naravo, posebno pozornost nameniti zagotavljanju in vzdrževanju zelenih površin v stanovanjskih soseskah na proučevanem območju in drugje.
{"title":"Vpliv zelene infrastrukture na povezanost\u0000prebivalcev z naravo v Lagosu","authors":"Adedotun_Ayodele Dipeolu, Eziyi_Offia Ibem","doi":"10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-02","DOIUrl":"https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-02","url":null,"abstract":"Zaradi čedalje večjega krčenja zelenih površin v mestih se slabša povezanost ljudi z naravo, mestni prebivalci pa zato manj cenijo naravno okolje in v njem manj uživajo. Še vedno ni veliko znanega o tem, kako trenutna prizadevanja pri načrtovanju zelene infrastrukture vplivajo na povezanost prebivalcev z naravo, zlasti v mestih podsaharske Afrike. Avtorja v raziskavi proučujeta vpliv zelene infrastrukture na občutek povezanosti prebivalcev, kot navajajo sami, z naravo v izbranih stanovanjskih soseskah v Lagosu v Nigeriji. Na podlagi večstopenjskega vzorčenja je bilo v anketo vključenih 1.560 prebivalcev, podatki pa so bili analizirani z deskriptivno in kategorično regresijsko analizo. Rezultati kažejo, da čeprav so prebivalci večinoma nezadovoljni s kakovostjo in količino zelene infrastrukture v svojih soseskah, hkrati menijo, da ta pomembno pozitivno vpliva na njihovo povezanost z naravo. Regresijska analiza je poleg tega pokazala, da stanje in razpoložljivost zelenih površin za preživljanje prostega časa v soseskah najbolj vplivata na občutek povezanosti z naravo. Navedeni izsledki kažejo, da bi morali urbanisti in mestne oblasti za to, da bi z zeleno infrastrukturo izboljšali povezanost prebivalcev z naravo, posebno pozornost nameniti zagotavljanju in vzdrževanju zelenih površin v stanovanjskih soseskah na proučevanem območju in drugje.","PeriodicalId":54093,"journal":{"name":"Urbani Izziv-Urban Challenge","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":1.3,"publicationDate":"2022-01-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"70908017","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：