Prilagajanje odjema je eden najprimernejsih mehanizmov za izboljsanje energetske ucinkovitosti ter uravnavanje odjema s porazdeljeno, neenakomerno in prekinljivo proizvodnjo elektricne energije. Evropska komisija je državam clanicam naložila namestitev pametnih stevcev v domove vsaj 80 % odjemalcev do leta 2020, kar bo omogocilo tehnicno izvedbo programov prilagajanja odjema ter odziv odjemalcev v realnem casu. Kljub tehnicni izvedljivosti in vzpostavljenim regulatornim okvirom pa bodo morali prednosti uvedbe programov prilagajanja odjema razumeti in navsezadnje sprejeti tudi koncni odjemalci. Rezultati analize kažejo, da so se slovenski odjemalci pripravljeni vkljuciti v programe prilagajanja odjema, vendar v zameno pricakujejo precejsnje prihranke. Dobavitelji elektricne energije bi lahko z vpeljavo financnih spodbud odjemalce bolj spodbudili k nakupu pametnih naprav, kar bi pomembno pripomoglo k hitrejsemu in uspesnejsemu uvajanju programov prilagajanja odjema.
{"title":"Pripravljenost gospodinjskih odjemalcev električne energije za sodelovanje v programih prilagajanja odjema","authors":"Miha Rihar, Nevenka Hrovatin, Jelena Zorić","doi":"10.15458/2335-4216.1085","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1085","url":null,"abstract":"Prilagajanje odjema je eden najprimernejsih mehanizmov za izboljsanje energetske ucinkovitosti ter uravnavanje odjema s porazdeljeno, neenakomerno in prekinljivo proizvodnjo elektricne energije. Evropska komisija je državam clanicam naložila namestitev pametnih stevcev v domove vsaj 80 % odjemalcev do leta 2020, kar bo omogocilo tehnicno izvedbo programov prilagajanja odjema ter odziv odjemalcev v realnem casu. Kljub tehnicni izvedljivosti in vzpostavljenim regulatornim okvirom pa bodo morali prednosti uvedbe programov prilagajanja odjema razumeti in navsezadnje sprejeti tudi koncni odjemalci. Rezultati analize kažejo, da so se slovenski odjemalci pripravljeni vkljuciti v programe prilagajanja odjema, vendar v zameno pricakujejo precejsnje prihranke. Dobavitelji elektricne energije bi lahko z vpeljavo financnih spodbud odjemalce bolj spodbudili k nakupu pametnih naprav, kar bi pomembno pripomoglo k hitrejsemu in uspesnejsemu uvajanju programov prilagajanja odjema.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"13 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"83260090","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Ucinek dohodka na sreco posameznikov je tema, ki ji ekonomisti v okviru raziskav subjektivne blaginje posvecajo veliko pozornosti. Namen tega clanka je prispevati k tej literaturi ter osvetliti vzrocni ucinek dohodka in premoženja na sreco starejsega prebivalstva, torej skupine ljudi, ki zaradi vse visje pricakovane življenjske dobe in demografskih trendov postaja vse zanimivejsi predmet ekonomskih raziskav. Nase ugotovitve kažejo, da imata dohodek in premoženje statisticno znacilen pozitiven ucinek na sreco, ta ucinek pa se mocno poveca, ko kontroliramo za modelsko endogenost s pomocjo instrumentalnih spremenljivk.
{"title":"Učinek dohodka in premoženja na subjektivno blaginjo starejšega prebivalstva","authors":"Miha Dominko, Miroslav Verbič","doi":"10.15458/2335-4216.1057","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1057","url":null,"abstract":"Ucinek dohodka na sreco posameznikov je tema, ki ji ekonomisti v okviru raziskav subjektivne blaginje posvecajo veliko pozornosti. Namen tega clanka je prispevati k tej literaturi ter osvetliti vzrocni ucinek dohodka in premoženja na sreco starejsega prebivalstva, torej skupine ljudi, ki zaradi vse visje pricakovane življenjske dobe in demografskih trendov postaja vse zanimivejsi predmet ekonomskih raziskav. Nase ugotovitve kažejo, da imata dohodek in premoženje statisticno znacilen pozitiven ucinek na sreco, ta ucinek pa se mocno poveca, ko kontroliramo za modelsko endogenost s pomocjo instrumentalnih spremenljivk.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"66 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"90747264","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Poslovna etika je kljucna za dolgorocno delovanje podjetij. Z obravnavo vprasanja o razlikah med podjetniki in nepodjetniki, s primerjavo odnosa do poslovne etike med podjetniki in zaposlenimi, daje ta raziskava prispevek k dosedanjemu znanju o poslovni etiki v podjetnistvu. Ugotovitve raziskave kažejo, da je poslovna etika v Sloveniji na dokaj nizki ravni, da imajo podjetniki visje eticne standarde od zaposlenih in so manj cinicni do poslovne etike od zaposlenih ter da sta eticni standard in zaznava slabosti poslovne etike negativno povezana predvsem pri podjetnikih.
{"title":"Poslovna etika podjetnikov in zaposlenih v Sloveniji","authors":"Jasna Auer Antoncic, Boštjan Antončič","doi":"10.15458/2335-4216.1079","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1079","url":null,"abstract":"Poslovna etika je kljucna za dolgorocno delovanje podjetij. Z obravnavo vprasanja o razlikah med podjetniki in nepodjetniki, s primerjavo odnosa do poslovne etike med podjetniki in zaposlenimi, daje ta raziskava prispevek k dosedanjemu znanju o poslovni etiki v podjetnistvu. Ugotovitve raziskave kažejo, da je poslovna etika v Sloveniji na dokaj nizki ravni, da imajo podjetniki visje eticne standarde od zaposlenih in so manj cinicni do poslovne etike od zaposlenih ter da sta eticni standard in zaznava slabosti poslovne etike negativno povezana predvsem pri podjetnikih.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"7 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"89639098","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Clanek podaja osredotocen pregled razvojnega bancnistva s pogledom na prihodnje izzive razvojnih bank. Ekonomska podlaga razvojnega bancnistva so tržne vrzeli, do katerih prihaja zaradi informacijskih asimetrij, pozitivnih eksternalij in nepopolne konkurence v financnem sistemu. V zadnjem casu se vse bolj izpostavlja transformacijska vloga razvojnih bank ob vecjih strukturnih prelomih, hkrati pa se poudarja pomen njihove financne vzdržnosti in dobrih praks upravljanja. Na podlagi izkusenj s proticiklicnim delovanjem v krizi, z obravnavanjem družbenoekonomskih izzivov, kot so podnebne spremembe, z obuditvijo industrijske politike v luci hitrih tehnoloskih sprememb ter z narascajocim protekcionizmom je mogoce pricakovati krepitev vloge razvojnih bank v prihodnosti.
{"title":"Spreminjajoča se vloga razvojnih bank in izzivi njihovega delovanja v prihodnosti","authors":"Vasja Rant","doi":"10.15458/2335-4216.1063","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1063","url":null,"abstract":"Clanek podaja osredotocen pregled razvojnega bancnistva s pogledom na prihodnje izzive razvojnih bank. Ekonomska podlaga razvojnega bancnistva so tržne vrzeli, do katerih prihaja zaradi informacijskih asimetrij, pozitivnih eksternalij in nepopolne konkurence v financnem sistemu. V zadnjem casu se vse bolj izpostavlja transformacijska vloga razvojnih bank ob vecjih strukturnih prelomih, hkrati pa se poudarja pomen njihove financne vzdržnosti in dobrih praks upravljanja. Na podlagi izkusenj s proticiklicnim delovanjem v krizi, z obravnavanjem družbenoekonomskih izzivov, kot so podnebne spremembe, z obuditvijo industrijske politike v luci hitrih tehnoloskih sprememb ter z narascajocim protekcionizmom je mogoce pricakovati krepitev vloge razvojnih bank v prihodnosti.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"75 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"89094118","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Problematika korporacijskega upravljanja je v posttranzicijskih gospodarstvih zelo aktualna. Namen prispevka je prikazati nekatere razlike pri upravljanju podjetij med državama ter na podlagi identificiranih prednosti in slabosti predlagati dobre prakse, s katerimi lahko izboljsamo obstojece stanje. Metoda analize je primerjalna studija primera upravljanja podjetij. V prispevku opozarjamo na pomen strateske vloge nadzornega sveta in aktivnejse vloge upnikov, ki prek kontrolne funkcije dolga vplivajo na vzpostavitev dobrih praks upravljanja. Na podlagi studije primera ugotavljamo, da sta z vidika dobrih praks upravljanja kljucni kakovost porocevalskega procesa in neodvisnost notranje revizijske službe ter komisij nadzornega sveta, sicer je odvisnost nadzornega sveta od porocanja uprave prevelika.
{"title":"Primerjalna analiza korporacijskega upravljanja med Slovenijo in Hrvaško – študija primera","authors":"Martin Lahovnik","doi":"10.15458/2335-4216.1070","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1070","url":null,"abstract":"Problematika korporacijskega upravljanja je v posttranzicijskih gospodarstvih zelo aktualna. Namen prispevka je prikazati nekatere razlike pri upravljanju podjetij med državama ter na podlagi identificiranih prednosti in slabosti predlagati dobre prakse, s katerimi lahko izboljsamo obstojece stanje. Metoda analize je primerjalna studija primera upravljanja podjetij. V prispevku opozarjamo na pomen strateske vloge nadzornega sveta in aktivnejse vloge upnikov, ki prek kontrolne funkcije dolga vplivajo na vzpostavitev dobrih praks upravljanja. Na podlagi studije primera ugotavljamo, da sta z vidika dobrih praks upravljanja kljucni kakovost porocevalskega procesa in neodvisnost notranje revizijske službe ter komisij nadzornega sveta, sicer je odvisnost nadzornega sveta od porocanja uprave prevelika.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"77 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"77107090","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku so obravnavana povezana raziskovanja sodobne organizacije v preteklih desetletjih na Ekonomski fakulteti. Najprej je na kratko prikazano sodobno razumevanje organizacije, poudarek pa je na utemeljitvi sodobne teorije z obravnavo danasnjih organizacijskih problemov.
{"title":"Raziskovanje sodobne organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani","authors":"Rudi Rozman","doi":"10.15458/2335-4216.1078","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1078","url":null,"abstract":"V prispevku so obravnavana povezana raziskovanja sodobne organizacije v preteklih desetletjih na Ekonomski fakulteti. Najprej je na kratko prikazano sodobno razumevanje organizacije, poudarek pa je na utemeljitvi sodobne teorije z obravnavo danasnjih organizacijskih problemov.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"17 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"87299514","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Vloga družbenih omrežij in potovalne navade milenijcev so med najbolj vrocimi raziskovalnimi temami v turizmu, preseneca pa dejstvo, da se vedno zelo malo vemo o obnasanju milenjcev v fazi nacrtovanja potovanj. V clanku na podlagi kvantitativne raziskave na mednarodnem vzorcu izobraženih milenijcev proucimo znacilnosti faze njihovega nacrtovanja in spletnega nakupovanja potovanj ter razjasnimo razlike med vplivi posameznih vrst družbenih omrežij.
{"title":"Načrtovanje potovanj in vloga družbenih omrežij pri milenijcih","authors":"Miha Bratec, Nika Anžel, Tina Šegota","doi":"10.15458/2335-4216.1088","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1088","url":null,"abstract":"Vloga družbenih omrežij in potovalne navade milenijcev so med najbolj vrocimi raziskovalnimi temami v turizmu, preseneca pa dejstvo, da se vedno zelo malo vemo o obnasanju milenjcev v fazi nacrtovanja potovanj. V clanku na podlagi kvantitativne raziskave na mednarodnem vzorcu izobraženih milenijcev proucimo znacilnosti faze njihovega nacrtovanja in spletnega nakupovanja potovanj ter razjasnimo razlike med vplivi posameznih vrst družbenih omrežij.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"6 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"83616399","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Kljub splosnemu vtisu, da sta internet in dostop do njega že visoko kakovostni storitvi, se vedno ne moremo zadovoljivo uporabljati nekaterih storitev, kot so npr. videokonference – skoraj vedno gre nekaj narobe. Za sodobno družbo je pomembno, da se internet kot omrežje za prenos podatkov razvija tako, da je na voljo vsem, ter da se razvijajo njegove storitve. Pri tem je pomembno financiranje razvoja, pri cemer je možnih nekaj alternativnih pristopov glede na sedanje stanje, v katerem vecinoma se velja internetna nevtralnost, ki pa je pod udarom zagovornikov diskriminacije uporabnikov oz. zaracunavanja prometa glede na to, kdo je uporabnik in s cim se ukvarja. V tem prispevku predstavljamo alternativni pristop zaracunavanja prenosa podatkov, ki bi uposteval negativne zunanje ucinke zasicenja prometa in vodil v ustreznejse financiranje razvoja omrežja.
{"title":"Pametni trg kot alternativa internetni nenevtralnosti","authors":"Tomaž Turk","doi":"10.15458/2335-4216.1076","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1076","url":null,"abstract":"Kljub splosnemu vtisu, da sta internet in dostop do njega že visoko kakovostni storitvi, se vedno ne moremo zadovoljivo uporabljati nekaterih storitev, kot so npr. videokonference – skoraj vedno gre nekaj narobe. Za sodobno družbo je pomembno, da se internet kot omrežje za prenos podatkov razvija tako, da je na voljo vsem, ter da se razvijajo njegove storitve. Pri tem je pomembno financiranje razvoja, pri cemer je možnih nekaj alternativnih pristopov glede na sedanje stanje, v katerem vecinoma se velja internetna nevtralnost, ki pa je pod udarom zagovornikov diskriminacije uporabnikov oz. zaracunavanja prometa glede na to, kdo je uporabnik in s cim se ukvarja. V tem prispevku predstavljamo alternativni pristop zaracunavanja prenosa podatkov, ki bi uposteval negativne zunanje ucinke zasicenja prometa in vodil v ustreznejse financiranje razvoja omrežja.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"15 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"74181005","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Turizem je dejavnost, ki znacilno vpliva na okolje in njegov trajnostni razvoj. Izhodisce za ta clanek so nedavne ugotovitve, objavljene v reviji Nature Climate Change, o ucinkovitosti okolju prijaznih oznak pri spreminjanju vedenja posameznikov, ki naj bi bilo prijaznejse do okolja. Preverjamo, ali ta dejstva držijo tudi v kontekstu turizma. Ali res zaradi oznacb, ki nas opozarjajo, da naj se vedemo prijazno do okolja, vedenje spremenimo? Rezultati nase raziskave so pokazali, da ne. Opozarjanje je preprosto “prenežna” spodbuda v kontekstu turizma. Pocitnice so popolno nasprotje vsakdanjega življenja. Namen pocitnic je veselje in užitek, ne pa odgovorno vedenje v korist clovestva, zato je treba v kontekstu turizma zelo natancno raziskati legitimnost posplosevanja rezultatov raziskav v okviru vsakdanjega življenja in iskati ucinkovite mehanizme.
{"title":"Okolju prijazno vedenje v turizmu","authors":"Ljubica Knežević Cvelbar","doi":"10.15458/2335-4216.1089","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1089","url":null,"abstract":"Turizem je dejavnost, ki znacilno vpliva na okolje in njegov trajnostni razvoj. Izhodisce za ta clanek so nedavne ugotovitve, objavljene v reviji Nature Climate Change, o ucinkovitosti okolju prijaznih oznak pri spreminjanju vedenja posameznikov, ki naj bi bilo prijaznejse do okolja. Preverjamo, ali ta dejstva držijo tudi v kontekstu turizma. Ali res zaradi oznacb, ki nas opozarjajo, da naj se vedemo prijazno do okolja, vedenje spremenimo? Rezultati nase raziskave so pokazali, da ne. Opozarjanje je preprosto “prenežna” spodbuda v kontekstu turizma. Pocitnice so popolno nasprotje vsakdanjega življenja. Namen pocitnic je veselje in užitek, ne pa odgovorno vedenje v korist clovestva, zato je treba v kontekstu turizma zelo natancno raziskati legitimnost posplosevanja rezultatov raziskav v okviru vsakdanjega življenja in iskati ucinkovite mehanizme.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"148 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"75374282","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Trenutni slovenski nacionalni patentni sistem naj bi zagotavljal spodbude za inovativno aktivnost slovenskega gospodarstva in hkrati onemogocal podeljevanje neupravicenih monopolov, vendar je na mestu vprasanje, ali je res tako. Opravljena empiricna raziskava razkrije, da je pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino po preteku devetih let po vložitvi patentne prijave veljavnih samo se 12 % patentov, kar je lahko neposredna posledica trenutno veljavne zakonodaje. Ta z dolocilom, da mora imetnik patenta ali imetnik izkljucne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zakonskim zahtevam, de facto uzakonja preverjanje novosti sele po devetih letih od vložitve patentne prijave. Taksna ureditev je ne samo unikatna v vsej Evropski uniji, ampak je tudi v nasprotju z vsemi dognanji dosedanje ekonomske znanosti, je vir neucinkovitosti, podeljuje neupravicene monopole ter vzpostavlja neustrezne spodbude za oportunisticno vlaganje patentnih prijav.
{"title":"Tragedija slovenskega nacionalnega patentnega sistema","authors":"Mitja Kovač, Rok Spruk","doi":"10.15458/2335-4216.1077","DOIUrl":"https://doi.org/10.15458/2335-4216.1077","url":null,"abstract":"Trenutni slovenski nacionalni patentni sistem naj bi zagotavljal spodbude za inovativno aktivnost slovenskega gospodarstva in hkrati onemogocal podeljevanje neupravicenih monopolov, vendar je na mestu vprasanje, ali je res tako. Opravljena empiricna raziskava razkrije, da je pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino po preteku devetih let po vložitvi patentne prijave veljavnih samo se 12 % patentov, kar je lahko neposredna posledica trenutno veljavne zakonodaje. Ta z dolocilom, da mora imetnik patenta ali imetnik izkljucne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zakonskim zahtevam, de facto uzakonja preverjanje novosti sele po devetih letih od vložitve patentne prijave. Taksna ureditev je ne samo unikatna v vsej Evropski uniji, ampak je tudi v nasprotju z vsemi dognanji dosedanje ekonomske znanosti, je vir neucinkovitosti, podeljuje neupravicene monopole ter vzpostavlja neustrezne spodbude za oportunisticno vlaganje patentnih prijav.","PeriodicalId":30292,"journal":{"name":"Economic and Business Review","volume":"309 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"72456187","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：