Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2
Katarina Vatovec
Povzetek V prispevku se zagovarja teza, da postopni koraki, začeti z institucionalnim okvirjem, ki ga je postavila Lizbonska pogodba leta 2009, prek sprejetja Globalne strategije Evropske unije leta 2016 do nedavnih političnih pobud in vpeljanih mehanizmov ter njihove implementacije na področju obrambne politike, omogočajo komunitarizacijo te politike. Prek izkušenj, številnih političnih pobud in njihove uspešne implementacije ter zavedanja o sodobnih geopolitičnih spremembah s tradicionalnimi in novimi varnostnimi grožnjami se lahko počasi ustvarja politična volja držav članic. Ta je potrebna za proces komunitarizacije, ki dolgoročno lahko vodi k oblikovanju Evropske obrambne unije. Ključne besede Obramba politika, Evropska unija, komunitarizacija. Abstract This paper argues that incremental steps, beginning with the institutional set-up framed by the Lisbon Treaty in 2009, through the adoption of the EU Global Strategy in 2016, to recent policy initiatives, endorsed mechanisms and their implementation in the field of defence, are paving the way towards its communitarization. The political will of Member States could be gradually generated through experience, through a number of policy initiatives and their successful implementation, and through the awareness of the contemporary geopolitical changes with traditional and new security threats. The process of communitarization is dependent on the Member States’ political will, and could eventually lead towards building a European Defence Union. Key words Defence policy, European Union, communitarization.
{"title":"THE COMMUNITARIZATION OF THE EUROPEAN UNION’S DEFENCE POLICY","authors":"Katarina Vatovec","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000\u0000V prispevku se zagovarja teza, da postopni koraki, začeti z institucionalnim okvirjem, ki ga je postavila Lizbonska pogodba leta 2009, prek sprejetja Globalne strategije Evropske unije leta 2016 do nedavnih političnih pobud in vpeljanih mehanizmov ter njihove implementacije na področju obrambne politike, omogočajo komunitarizacijo te politike. Prek izkušenj, številnih političnih pobud in njihove uspešne implementacije ter zavedanja o sodobnih geopolitičnih spremembah s tradicionalnimi in novimi varnostnimi grožnjami se lahko počasi ustvarja politična volja držav članic. Ta je potrebna za proces komunitarizacije, ki dolgoročno lahko vodi k oblikovanju Evropske obrambne unije. \u0000\u0000Ključne besede\u0000Obramba politika, Evropska unija, komunitarizacija.\u0000\u0000Abstract\u0000\u0000This paper argues that incremental steps, beginning with the institutional set-up framed by the Lisbon Treaty in 2009, through the adoption of the EU Global Strategy in 2016, to recent policy initiatives, endorsed mechanisms and their implementation in the field of defence, are paving the way towards its communitarization. The political will of Member States could be gradually generated through experience, through a number of policy initiatives and their successful implementation, and through the awareness of the contemporary geopolitical changes with traditional and new security threats. The process of communitarization is dependent on the Member States’ political will, and could eventually lead towards building a European Defence Union. \u0000\u0000Key words\u0000Defence policy, European Union, communitarization.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"52 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122693762","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3
D. Zandee
Povzetek V članku je predstavljen razkorak med tem, o čemer smo se na področju Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije že dogovorili in kar smo načrtovali, pa tega še vedno nismo dosegli. Osredotočamo se na njeno strateško avtonomijo in kredibilnost evropskih vojaških sil. Postopek nastajanja Strateškega kompasa je priložnost za ponoven premislek o evropski varnostni prihodnosti in poenotenju stališč držav članic ter za več realizma pri zmanjševanju razkoraka med retoriko in dejanji. Za njeno večjo strateško avtonomijo in kredibilnost vojaških sil predlagamo izboljšave na osmih področjih. Ključne besede Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije, Strateški kompas, strateška avtonomija Evropske unije, evropske vojaške sile. Abstract This article presents the gap between what has already been agreed and planned in the field of the European Union's Common Security and Defence Policy in the past, and what we have actually achieved. We focus on the EU’s strategic autonomy and the credibility of European military forces. The process of creating the Strategic Compass is an opportunity to rethink Europe's security future, to unify the positions of the Member States, and to increase realism in bridging the gap between rhetoric and action. For greater strategic autonomy and the credibility of the military, we propose improvements in eight actions. Key words EU Common Security and Defence Policy, Strategic Compass, European military forces.
{"title":"EUROPEAN SECURITY AND DEFENCE: A BREAKTHROUGH OR SIMPLY MUDDLING THROUGH","authors":"D. Zandee","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000V članku je predstavljen razkorak med tem, o čemer smo se na področju Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije že dogovorili in kar smo načrtovali, pa tega še vedno nismo dosegli. Osredotočamo se na njeno strateško avtonomijo in kredibilnost evropskih vojaških sil. Postopek nastajanja Strateškega kompasa je priložnost za ponoven premislek o evropski varnostni prihodnosti in poenotenju stališč držav članic ter za več realizma pri zmanjševanju razkoraka med retoriko in dejanji. Za njeno večjo strateško avtonomijo in kredibilnost vojaških sil predlagamo izboljšave na osmih področjih.\u0000Ključne besede\u0000Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije, Strateški kompas, strateška avtonomija Evropske unije, evropske vojaške sile.\u0000\u0000Abstract\u0000This article presents the gap between what has already been agreed and planned in the field of the European Union's Common Security and Defence Policy in the past, and what we have actually achieved. We focus on the EU’s strategic autonomy and the credibility of European military forces. The process of creating the Strategic Compass is an opportunity to rethink Europe's security future, to unify the positions of the Member States, and to increase realism in bridging the gap between rhetoric and action. For greater strategic autonomy and the credibility of the military, we propose improvements in eight actions.\u0000Key words\u0000EU Common Security and Defence Policy, Strategic Compass, European military forces.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"2015 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127762800","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0
Maja letos se je začela Konferenca o prihodnosti Evrope oziroma posvet, na katerem lahko sodelujemo državljanke in državljani Evropske unije ter predstavimo svoje predloge in mnenja. Sodelujemo lahko individualno ali skupinsko, s strokovnim, znanstvenim ali povsem osebnim prispevkom se lahko vključimo v razprave, dogodke oziroma organiziramo dogodek v svoji skupnosti o eni izmed prednostnih tem – vse je predstavljeno na posebnih skupnih spletnih straneh EU in držav članic. Hkrati na institucionalni ravni Evropske unije nastaja Strateški kompas, dokument, ki naj bi združil, uskladil in poenotil vse predloge, razprave in izhodišča o prihodnosti Unije tako, da jih bo mogoče tudi čim bolj uresničiti. Tokratna tematska številka Sodobnih vojaških izzivov se v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije posebej osredotoča na področje skupne varnostne in obrambne politike. Nastala je v sodelovanju z Novo univerzo v okviru projekta Integralna teorija o prihodnosti Evropske unije (J5-1791), ki ga vodi Matej Avbelj in financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. O evropski varnostni in obrambni politiki je bilo že veliko napisanega. Že leta 1998 sta se v Saint-Malu sestala takratni francoski predsednik in angleški ministrski predsednik ter podpisala izjavo o oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike, vključno z evropsko avtonomno vojaško silo, ki bo sposobna delovati v primerih, ko se Nato ne bi odločil za vojaško sodelovanje. Leto pozneje je bil kot neposredna posledica vrha v Saint-Malu v Helsinkih oblikovan glavni cilj, v okviru katerega je bilo leto 2003 določeno kot ciljni datum za ustanovitev evropskih oboroženih sil z do 60.000 vojaki. Evropska unija cilja še vedno ni uresničila, ponovno pa ga je obudila Globalna strategija Unije iz leta 2016 z nekaterimi novimi pristopi k starim izzivom. Tako so nastali med bolj znanimi dejavnostmi Evropski obrambni sklad, Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled obrambe in drugi. V ospredju razprave o prihodnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije so spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, ki vplivajo na Evropsko unijo in dogajanje v njej ter v njenem sosedstvu. Analiza varnostnih groženj in z njimi povezana tveganja predstavljajo prvi korak pri nastajanju prihodnjega strateškega okvirja, ki ga bodo dorekli razpravljavci na nacionalnih ravneh in ga uskladili na evropski ravni. Med najpomembnejše dosežke bomo šteli usklajene dogovore na področju doseganja glavnega cilja iz leta 2003, in sicer Evropsko unijo kot samostojnega akterja na področju varnosti in obrambe. Ta naj bi imel več geopolitične moči, ki bo, kot se je leta 2019 izrazil Josep Borrel, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, »znal uporabljati tudi jezik moči«. Pot do tega cilja ne bo lahka. Medsebojno usklajevanje sedemindvajsetih članic na varnostnem in obrambnem področju je zahteven proces, ki ga je treba tudi ustrezno umestiti v odnosu do strateškega varnostnega partne
{"title":"UVODNIK \u0000PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EU","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0","url":null,"abstract":"Maja letos se je začela Konferenca o prihodnosti Evrope oziroma posvet, na katerem lahko sodelujemo državljanke in državljani Evropske unije ter predstavimo svoje predloge in mnenja. Sodelujemo lahko individualno ali skupinsko, s strokovnim, znanstvenim ali povsem osebnim prispevkom se lahko vključimo v razprave, dogodke oziroma organiziramo dogodek v svoji skupnosti o eni izmed prednostnih tem – vse je predstavljeno na posebnih skupnih spletnih straneh EU in držav članic. \u0000Hkrati na institucionalni ravni Evropske unije nastaja Strateški kompas, dokument, ki naj bi združil, uskladil in poenotil vse predloge, razprave in izhodišča o prihodnosti Unije tako, da jih bo mogoče tudi čim bolj uresničiti.\u0000Tokratna tematska številka Sodobnih vojaških izzivov se v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije posebej osredotoča na področje skupne varnostne in obrambne politike. Nastala je v sodelovanju z Novo univerzo v okviru projekta Integralna teorija o prihodnosti Evropske unije (J5-1791), ki ga vodi Matej Avbelj in financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost.\u0000O evropski varnostni in obrambni politiki je bilo že veliko napisanega. Že leta 1998 sta se v Saint-Malu sestala takratni francoski predsednik in angleški ministrski predsednik ter podpisala izjavo o oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike, vključno z evropsko avtonomno vojaško silo, ki bo sposobna delovati v primerih, ko se Nato ne bi odločil za vojaško sodelovanje. Leto pozneje je bil kot neposredna posledica vrha v Saint-Malu v Helsinkih oblikovan glavni cilj, v okviru katerega je bilo leto 2003 določeno kot ciljni datum za ustanovitev evropskih oboroženih sil z do 60.000 vojaki. Evropska unija cilja še vedno ni uresničila, ponovno pa ga je obudila Globalna strategija Unije iz leta 2016 z nekaterimi novimi pristopi k starim izzivom. Tako so nastali med bolj znanimi dejavnostmi Evropski obrambni sklad, Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled obrambe in drugi.\u0000V ospredju razprave o prihodnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije so spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, ki vplivajo na Evropsko unijo in dogajanje v njej ter v njenem sosedstvu. Analiza varnostnih groženj in z njimi povezana tveganja predstavljajo prvi korak pri nastajanju prihodnjega strateškega okvirja, ki ga bodo dorekli razpravljavci na nacionalnih ravneh in ga uskladili na evropski ravni. Med najpomembnejše dosežke bomo šteli usklajene dogovore na področju doseganja glavnega cilja iz leta 2003, in sicer Evropsko unijo kot samostojnega akterja na področju varnosti in obrambe. Ta naj bi imel več geopolitične moči, ki bo, kot se je leta 2019 izrazil Josep Borrel, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, »znal uporabljati tudi jezik moči«. Pot do tega cilja ne bo lahka. Medsebojno usklajevanje sedemindvajsetih članic na varnostnem in obrambnem področju je zahteven proces, ki ga je treba tudi ustrezno umestiti v odnosu do strateškega varnostnega partne","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"552 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123012585","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}