首页 > 最新文献

CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES最新文献

英文 中文
THE COMMUNITARIZATION OF THE EUROPEAN UNION’S DEFENCE POLICY 欧盟防务政策的共同体化
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2
Katarina Vatovec
PovzetekV prispevku se zagovarja teza, da postopni koraki, začeti z institucionalnim okvirjem, ki ga je postavila Lizbonska pogodba leta 2009, prek sprejetja Globalne strategije Evropske unije leta 2016 do nedavnih političnih pobud in vpeljanih mehanizmov ter njihove implementacije na področju obrambne politike, omogočajo komunitarizacijo te politike. Prek izkušenj, številnih političnih pobud in njihove uspešne implementacije ter zavedanja o sodobnih geopolitičnih spremembah s tradicionalnimi in novimi varnostnimi grožnjami se lahko počasi ustvarja politična volja držav članic. Ta je potrebna za proces komunitarizacije, ki dolgoročno lahko vodi k oblikovanju Evropske obrambne unije. Ključne besedeObramba politika, Evropska unija, komunitarizacija.AbstractThis paper argues that incremental steps, beginning with the institutional set-up framed by the Lisbon Treaty in 2009, through the adoption of the EU Global Strategy in 2016, to recent policy initiatives, endorsed mechanisms and their implementation in the field of defence, are paving the way towards its communitarization. The political will of Member States could be gradually generated through experience, through a number of policy initiatives and their successful implementation, and through the awareness of the contemporary geopolitical changes with traditional and new security threats. The process of communitarization is dependent on the Member States’ political will, and could eventually lead towards building a European Defence Union. Key wordsDefence policy, European Union, communitarization.
{"title":"THE COMMUNITARIZATION OF THE EUROPEAN UNION’S DEFENCE POLICY","authors":"Katarina Vatovec","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000\u0000V prispevku se zagovarja teza, da postopni koraki, začeti z institucionalnim okvirjem, ki ga je postavila Lizbonska pogodba leta 2009, prek sprejetja Globalne strategije Evropske unije leta 2016 do nedavnih političnih pobud in vpeljanih mehanizmov ter njihove implementacije na področju obrambne politike, omogočajo komunitarizacijo te politike. Prek izkušenj, številnih političnih pobud in njihove uspešne implementacije ter zavedanja o sodobnih geopolitičnih spremembah s tradicionalnimi in novimi varnostnimi grožnjami se lahko počasi ustvarja politična volja držav članic. Ta je potrebna za proces komunitarizacije, ki dolgoročno lahko vodi k oblikovanju Evropske obrambne unije. \u0000\u0000Ključne besede\u0000Obramba politika, Evropska unija, komunitarizacija.\u0000\u0000Abstract\u0000\u0000This paper argues that incremental steps, beginning with the institutional set-up framed by the Lisbon Treaty in 2009, through the adoption of the EU Global Strategy in 2016, to recent policy initiatives, endorsed mechanisms and their implementation in the field of defence, are paving the way towards its communitarization. The political will of Member States could be gradually generated through experience, through a number of policy initiatives and their successful implementation, and through the awareness of the contemporary geopolitical changes with traditional and new security threats. The process of communitarization is dependent on the Member States’ political will, and could eventually lead towards building a European Defence Union. \u0000\u0000Key words\u0000Defence policy, European Union, communitarization.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"52 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122693762","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
EUROPEAN SECURITY AND DEFENCE: A BREAKTHROUGH OR SIMPLY MUDDLING THROUGH 欧洲安全和防务:突破还是得过且过
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3
D. Zandee
PovzetekV članku je predstavljen razkorak med tem, o čemer smo se na področju Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije že dogovorili in kar smo načrtovali, pa tega še vedno nismo dosegli. Osredotočamo se na njeno strateško avtonomijo in kredibilnost evropskih vojaških sil. Postopek nastajanja Strateškega kompasa je priložnost za ponoven premislek o evropski varnostni prihodnosti in poenotenju stališč držav članic ter za več realizma pri zmanjševanju razkoraka med retoriko in dejanji. Za njeno večjo strateško avtonomijo in kredibilnost vojaških sil predlagamo izboljšave na osmih področjih.Ključne besedeSkupna varnostna in obrambna politika Evropske unije, Strateški kompas, strateška avtonomija Evropske unije, evropske vojaške sile.AbstractThis article presents the gap between what has already been agreed and planned in the field of the European Union's Common Security and Defence Policy in the past, and what we have actually achieved. We focus on the EU’s strategic autonomy and the credibility of European military forces. The process of creating the Strategic Compass is an opportunity to rethink Europe's security future, to unify the positions of the Member States, and to increase realism in bridging the gap between rhetoric and action. For greater strategic autonomy and the credibility of the military, we propose improvements in eight actions.Key wordsEU Common Security and Defence Policy, Strategic Compass, European military forces.
内容提要 本文介绍了在欧盟共同安全与防务政策领域已达成一致但仍未实现的目标与计划之间的差距。我们重点关注其战略自主性和欧洲军事力量的可信度。战略指南针 "进程是一个重新思考欧洲安全未来、统一成员国立场、更现实地弥合言行差距的机会。我们建议在八个领域进行改进,以提高欧盟共同安全与防务政策的战略自主性及其军事力量的可信度。 摘要 本文介绍了欧盟共同安全与防务政策领域过去已达成的协议和计划与我们实际取得的成果之间的差距。我们将重点放在欧盟的战略自主权和欧洲军事力量的可信度上。 战略指南针的制定过程是一个重新思考欧洲安全未来、统一成员国立场以及在弥合言论与行动之间的差距方面提高现实性的机会。 为了提高战略自主权和军队的可信度,我们建议改进八项行动。 关键词欧盟共同安全与防务政策、战略指南针、欧洲军事力量。
{"title":"EUROPEAN SECURITY AND DEFENCE: A BREAKTHROUGH OR SIMPLY MUDDLING THROUGH","authors":"D. Zandee","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000V članku je predstavljen razkorak med tem, o čemer smo se na področju Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije že dogovorili in kar smo načrtovali, pa tega še vedno nismo dosegli. Osredotočamo se na njeno strateško avtonomijo in kredibilnost evropskih vojaških sil. Postopek nastajanja Strateškega kompasa je priložnost za ponoven premislek o evropski varnostni prihodnosti in poenotenju stališč držav članic ter za več realizma pri zmanjševanju razkoraka med retoriko in dejanji. Za njeno večjo strateško avtonomijo in kredibilnost vojaških sil predlagamo izboljšave na osmih področjih.\u0000Ključne besede\u0000Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije, Strateški kompas, strateška avtonomija Evropske unije, evropske vojaške sile.\u0000\u0000Abstract\u0000This article presents the gap between what has already been agreed and planned in the field of the European Union's Common Security and Defence Policy in the past, and what we have actually achieved. We focus on the EU’s strategic autonomy and the credibility of European military forces. The process of creating the Strategic Compass is an opportunity to rethink Europe's security future, to unify the positions of the Member States, and to increase realism in bridging the gap between rhetoric and action. For greater strategic autonomy and the credibility of the military, we propose improvements in eight actions.\u0000Key words\u0000EU Common Security and Defence Policy, Strategic Compass, European military forces.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"2015 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127762800","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
UVODNIK PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EU
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0
Maja letos se je začela Konferenca o prihodnosti Evrope oziroma posvet, na katerem lahko sodelujemo državljanke in državljani Evropske unije ter predstavimo svoje predloge in mnenja. Sodelujemo lahko individualno ali skupinsko, s strokovnim, znanstvenim ali povsem osebnim prispevkom se lahko vključimo v razprave, dogodke oziroma organiziramo dogodek v svoji skupnosti o eni izmed prednostnih tem – vse je predstavljeno na posebnih skupnih spletnih straneh EU in držav članic. Hkrati na institucionalni ravni Evropske unije nastaja Strateški kompas, dokument, ki naj bi združil, uskladil in poenotil vse predloge, razprave in izhodišča o prihodnosti Unije tako, da jih bo mogoče tudi čim bolj uresničiti.Tokratna tematska številka Sodobnih vojaških izzivov se v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije posebej osredotoča na področje skupne varnostne in obrambne politike. Nastala je v sodelovanju z Novo univerzo v okviru projekta Integralna teorija o prihodnosti Evropske unije (J5-1791), ki ga vodi Matej Avbelj in financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost.O evropski varnostni in obrambni politiki je bilo že veliko napisanega. Že leta 1998 sta se v Saint-Malu sestala takratni francoski predsednik in angleški ministrski predsednik ter podpisala izjavo o oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike, vključno z evropsko avtonomno vojaško silo, ki bo sposobna delovati v primerih, ko se Nato ne bi odločil za vojaško sodelovanje. Leto pozneje je bil kot neposredna posledica vrha v Saint-Malu v Helsinkih oblikovan glavni cilj, v okviru katerega je bilo leto 2003 določeno kot ciljni datum za ustanovitev evropskih oboroženih sil z do 60.000 vojaki. Evropska unija cilja še vedno ni uresničila, ponovno pa ga je obudila Globalna strategija Unije iz leta 2016 z nekaterimi novimi pristopi k starim izzivom. Tako so nastali med bolj znanimi dejavnostmi Evropski obrambni sklad, Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled obrambe in drugi.V ospredju razprave o prihodnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije so spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, ki vplivajo na Evropsko unijo in dogajanje v njej ter v njenem sosedstvu. Analiza varnostnih groženj in z njimi povezana tveganja predstavljajo prvi korak pri nastajanju prihodnjega strateškega okvirja, ki ga bodo dorekli razpravljavci na nacionalnih ravneh in ga uskladili na evropski ravni. Med najpomembnejše dosežke bomo šteli usklajene dogovore na področju doseganja glavnega cilja iz leta 2003, in sicer Evropsko unijo kot samostojnega akterja na področju varnosti in obrambe. Ta naj bi imel več geopolitične moči, ki bo, kot se je leta 2019 izrazil Josep Borrel, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, »znal uporabljati tudi jezik moči«. Pot do tega cilja ne bo lahka. Medsebojno usklajevanje sedemindvajsetih članic na varnostnem in obrambnem področju je zahteven proces, ki ga je treba tudi ustrezno umestiti v odnosu do strateškega varnostnega partne
{"title":"UVODNIK \u0000PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EU","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0","url":null,"abstract":"Maja letos se je začela Konferenca o prihodnosti Evrope oziroma posvet, na katerem lahko sodelujemo državljanke in državljani Evropske unije ter predstavimo svoje predloge in mnenja. Sodelujemo lahko individualno ali skupinsko, s strokovnim, znanstvenim ali povsem osebnim prispevkom se lahko vključimo v razprave, dogodke oziroma organiziramo dogodek v svoji skupnosti o eni izmed prednostnih tem – vse je predstavljeno na posebnih skupnih spletnih straneh EU in držav članic. \u0000Hkrati na institucionalni ravni Evropske unije nastaja Strateški kompas, dokument, ki naj bi združil, uskladil in poenotil vse predloge, razprave in izhodišča o prihodnosti Unije tako, da jih bo mogoče tudi čim bolj uresničiti.\u0000Tokratna tematska številka Sodobnih vojaških izzivov se v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije posebej osredotoča na področje skupne varnostne in obrambne politike. Nastala je v sodelovanju z Novo univerzo v okviru projekta Integralna teorija o prihodnosti Evropske unije (J5-1791), ki ga vodi Matej Avbelj in financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost.\u0000O evropski varnostni in obrambni politiki je bilo že veliko napisanega. Že leta 1998 sta se v Saint-Malu sestala takratni francoski predsednik in angleški ministrski predsednik ter podpisala izjavo o oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike, vključno z evropsko avtonomno vojaško silo, ki bo sposobna delovati v primerih, ko se Nato ne bi odločil za vojaško sodelovanje. Leto pozneje je bil kot neposredna posledica vrha v Saint-Malu v Helsinkih oblikovan glavni cilj, v okviru katerega je bilo leto 2003 določeno kot ciljni datum za ustanovitev evropskih oboroženih sil z do 60.000 vojaki. Evropska unija cilja še vedno ni uresničila, ponovno pa ga je obudila Globalna strategija Unije iz leta 2016 z nekaterimi novimi pristopi k starim izzivom. Tako so nastali med bolj znanimi dejavnostmi Evropski obrambni sklad, Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled obrambe in drugi.\u0000V ospredju razprave o prihodnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije so spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, ki vplivajo na Evropsko unijo in dogajanje v njej ter v njenem sosedstvu. Analiza varnostnih groženj in z njimi povezana tveganja predstavljajo prvi korak pri nastajanju prihodnjega strateškega okvirja, ki ga bodo dorekli razpravljavci na nacionalnih ravneh in ga uskladili na evropski ravni. Med najpomembnejše dosežke bomo šteli usklajene dogovore na področju doseganja glavnega cilja iz leta 2003, in sicer Evropsko unijo kot samostojnega akterja na področju varnosti in obrambe. Ta naj bi imel več geopolitične moči, ki bo, kot se je leta 2019 izrazil Josep Borrel, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, »znal uporabljati tudi jezik moči«. Pot do tega cilja ne bo lahka. Medsebojno usklajevanje sedemindvajsetih članic na varnostnem in obrambnem področju je zahteven proces, ki ga je treba tudi ustrezno umestiti v odnosu do strateškega varnostnega partne","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"552 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123012585","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
THE FUTURE OF THE COMMON SECURITY AND DEFENCE POLICY AND SMALL MEMBER STATES 共同安全和防务政策和小成员国的未来
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.5
Jelena Juvan
Povzetek Dvaindvajset let po srečanju na vrhu v Kölnu, ki velja za zgodovinsko za SVOP, danes še vedno ne moremo govoriti o popolnoma funkcionalni in operativni SVOP. Prispevek analizira PESCO, CARD, CDP in EDF ter nekatere najpomembnejše težave evropskega obrambnega prizorišča, ki mu primanjkuje skladnosti in ostaja razdrobljeno v številnih vidikih. Države članice še vedno namenjajo veliko več finančnih sredstev za druge varnostne okvire, ki niso del EU, kot je na primer Nato. Prav tako države članice ohranjajo nacionalni fokus na področju obrambnega načrtovanja in v resnici zelo slabo izpolnjujejo dane obljube. Vprašanje je, kaj in koliko v trenutni evropski arhitekturi majhna država članica sploh lahko doseže. Prispevek osvetli vlogo majhnih držav skozi institucijo predsedovanja Evropskemu svetu.Ključne besedeSVOP, Slovenija, PESCO, CARD, EDF.AbstractTwenty-two years after the EC meeting in Cologne where the CSDP came to life, we still cannot talk about a fully functional and operational CSDP. This article reflects on PESCO, CARD, the CDP and the EDF, and on some of the main issues in the European defence landscape today, which continues to be fragmented and lacks coherence in several aspects. Member States are still investing more in non-EU frameworks such as NATO, and still retain a national focus in their defence planning, showing very little discipline in meeting the commitments that they have undertaken. The question arises of what a small state can achieve in the current European architecture, if anything. The role of the small state is reflected through the Presidency of the European Council.Key wordsCSDP, Slovenia, PESCO, CARD, EDF.
{"title":"THE FUTURE OF THE COMMON SECURITY AND DEFENCE POLICY AND SMALL MEMBER STATES","authors":"Jelena Juvan","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.5","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.5","url":null,"abstract":"Povzetek \u0000Dvaindvajset let po srečanju na vrhu v Kölnu, ki velja za zgodovinsko za SVOP, danes še vedno ne moremo govoriti o popolnoma funkcionalni in operativni SVOP. Prispevek analizira PESCO, CARD, CDP in EDF ter nekatere najpomembnejše težave evropskega obrambnega prizorišča, ki mu primanjkuje skladnosti in ostaja razdrobljeno v številnih vidikih. Države članice še vedno namenjajo veliko več finančnih sredstev za druge varnostne okvire, ki niso del EU, kot je na primer Nato. Prav tako države članice ohranjajo nacionalni fokus na področju obrambnega načrtovanja in v resnici zelo slabo izpolnjujejo dane obljube. Vprašanje je, kaj in koliko v trenutni evropski arhitekturi majhna država članica sploh lahko doseže. Prispevek osvetli vlogo majhnih držav skozi institucijo predsedovanja Evropskemu svetu.\u0000\u0000Ključne besede\u0000SVOP, Slovenija, PESCO, CARD, EDF.\u0000\u0000Abstract\u0000Twenty-two years after the EC meeting in Cologne where the CSDP came to life, we still cannot talk about a fully functional and operational CSDP. This article reflects on PESCO, CARD, the CDP and the EDF, and on some of the main issues in the European defence landscape today, which continues to be fragmented and lacks coherence in several aspects. Member States are still investing more in non-EU frameworks such as NATO, and still retain a national focus in their defence planning, showing very little discipline in meeting the commitments that they have undertaken. The question arises of what a small state can achieve in the current European architecture, if anything. The role of the small state is reflected through the Presidency of the European Council.\u0000\u0000Key words\u0000CSDP, Slovenia, PESCO, CARD, EDF.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"30 3","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"113967533","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
THE FUTURE OF THE COMMON SECURITY DEFENCE POLICY AND A CONSTITUTIONAL QUESTION 共同安全防御政策的未来与宪法问题
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rew
Matej Avbelj
It has become an overused, indeed dated, cliché to claim that the European Union (EU) is at a crossroads. Today it is more common, and perhaps also more accurate, to argue that the EU faces an existential crisis. This is not just an academic opinion, but the language that is increasingly present in the EU’s political, policy and strategic documents. The changing, indeed deteriorating, domestic, regional and global security environment, which has openly put the very existence of the EU at risk, has consequently increased demands for a genuine and robust EU common security and defence policy (CSDP). The latter is not a recent invention. It has a long history, with many ups and downs, not unlike the process of European integration, in which concerns about national sovereignty and related national comprehensive, if too often parochial, priorities have been struggling to match normative ambitions, and solemn declarations that have been developed in response to the actual growing security concerns. How have the EU and its Member States coped with the Scylla of national sovereigntist defence priorities and the Charybdis of the objective needs of supranational cooperation in the dire straits of the CSDP? What are the current most acute security challenges? What can or should be done to improve the CSDP and are there grounds for pessimism or optimism with a view to its future development? These are the questions that this special issue of Contemporary Military Challenges, dedicated to the CSDP, explores across five articles written by legal, international, social and security science academics, as well as security and defence experts. The picture these articles have painted is a mixed one. Modest optimism in terms of the progress of the CSDP mechanisms is combined with chagrin related to missed opportunities, too often due to the culture of non-compliance, and concerns related to the changes taking place in the overall global model of governance. The latter are particularly addressed in the article penned by Senčar. He persuasively demonstrates how, in the course of the last 20 years, the European post-Cold War consensus and mindset, embedded in the Kantian ideals of liberal democracy, rule of law, protection of human rights and solidarity in and between the states has gradually, but almost without notice, given way to a Hobbesian, strategic and competitive world order, primed by national sovereigntist interests. However, due to technological progress, the collapse of the post-Cold War consensus and the resulting change in paradigm possesses new, as yet still unexplored security threats, which will affect nothing as much as our minds. As Senčar powerfully demonstrates, contemporary and, in particular, future warfare will be directed against our heads, featuring a paramount cognitive dimension. It is for this reason that the EU and its Member States must invest in the cognitive aspects of the CSDP, in particular with an eye on the leading revisionist powe
欧盟(EU)正处于十字路口,这已经成为一种被过度使用、实际上已经过时的陈词滥调。如今,认为欧盟面临生存危机的说法更为普遍,或许也更为准确。这不仅仅是一种学术观点,而且越来越多地出现在欧盟的政治、政策和战略文件中。国内、地区和全球安全环境的变化,实际上是不断恶化,已经公开地将欧盟的存在置于危险之中,因此,对真正和强大的欧盟共同安全和防务政策(CSDP)的需求增加了。后者并不是最近才发明的。它有着悠久的历史,有许多起起落落,这与欧洲一体化进程没有什么不同,在欧洲一体化进程中,对国家主权和相关的国家全面(如果往往是狭隘的)优先事项的关切一直在努力与规范的雄心和为应对实际日益增长的安全关切而制定的庄严宣言相匹配。欧盟及其成员国是如何应对国家主权主义防御优先事项的“锡拉”和在欧安会的可怕困境中超国家合作的客观需要的“卡律布”的?当前最严峻的安全挑战是什么?我们可以或应该做些什么来改善社会发展纲领?对于社会发展纲领的未来发展,我们是否有理由悲观或乐观?这些就是本期《当代军事挑战》特刊(献给CSDP)所探讨的问题,由法律、国际、社会和安全科学学者以及安全和国防专家撰写的五篇文章探讨。这些文章描绘的是一幅复杂的画面。就CSDP机制的进展而言,适度的乐观与错失机会有关的懊恼相结合,往往是由于不遵守的文化,以及与总体全球治理模式中发生的变化有关的关切。sen<s:1> ar撰写的文章特别讨论了后者。他令人信服地展示了,在过去20年里,欧洲冷战后的共识和思维方式,嵌入了康德的自由民主、法治、保护人权和国家内部和国家之间的团结的理想,是如何逐渐(但几乎没有注意到)让位于以国家主权主义利益为基础的霍布斯式的、战略性的和竞争性的世界秩序的。然而,由于技术进步,冷战后共识的瓦解和由此产生的范式变化带来了新的、尚未探索的安全威胁,这些威胁对我们的思想影响最大。正如<s:1>阿尔参议员强有力地证明的那样,当代,特别是未来的战争将直接针对我们的头脑,具有最重要的认知维度。正是出于这个原因,欧盟及其成员国必须在CSDP的认知方面进行投资,特别是要关注主要的修正主义大国俄罗斯。然而,要做到这一点,欧盟必须拥有必要和适当的能力,并得到足够的国家政治意愿的支持。因此,其余四篇文章专门讨论这个问题。Katarina Vatovec的文章给人的印象是最乐观的。她追溯了欧盟国防政策“共同体化”的过程,并确定了未来加强这一进程所需的社会政治基础。她认为,社区化传统上是指将某一特定政策领域从政府间支柱变为超国家支柱,并遵循以合格多数投票为基础的普通立法程序。社区化可以通过实际经验产生的充分政治意愿、成功实施的政策倡议以及对日益增加的安全威胁的日益认识而逐步引入。虽然本作者认为,欧洲防务联盟的未来仍然掌握在成员国和政府间合作的手中,但在《里斯本条约》取得重大突破之后,一些体制、法律、政策、软法和财政措施加强了欧盟防务政策的运作,同时推动其走向进一步的共同体。Dick Zandee的文章也有类似的规范性前提。他认为,社民党面临的困境是取得突破,还是继续蒙混过关。对他来说,答案是明确的。我们需要的是一个突破,这将有助于缩小口头承诺与行动之间的差距。战略指南针提供了一个具体的机会。这被设想为一个具体的、雄心勃勃的和可操作的工具,应该为欧盟在未来5年或10年在安全和防务方面的作用提供切实的方向。
{"title":"THE FUTURE OF THE COMMON SECURITY DEFENCE POLICY AND A CONSTITUTIONAL QUESTION","authors":"Matej Avbelj","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rew","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rew","url":null,"abstract":"It has become an overused, indeed dated, cliché to claim that the European Union (EU) is at a crossroads. Today it is more common, and perhaps also more accurate, to argue that the EU faces an existential crisis. This is not just an academic opinion, but the language that is increasingly present in the EU’s political, policy and strategic documents. The changing, indeed deteriorating, domestic, regional and global security environment, which has openly put the very existence of the EU at risk, has consequently increased demands for a genuine and robust EU common security and defence policy (CSDP). The latter is not a recent invention. It has a long history, with many ups and downs, not unlike the process of European integration, in which concerns about national sovereignty and related national comprehensive, if too often parochial, priorities have been struggling to match normative ambitions, and solemn declarations that have been developed in response to the actual growing security concerns. How have the EU and its Member States coped with the Scylla of national sovereigntist defence priorities and the Charybdis of the objective needs of supranational cooperation in the dire straits of the CSDP? What are the current most acute security challenges? What can or should be done to improve the CSDP and are there grounds for pessimism or optimism with a view to its future development? \u0000These are the questions that this special issue of Contemporary Military Challenges, dedicated to the CSDP, explores across five articles written by legal, international, social and security science academics, as well as security and defence experts. The picture these articles have painted is a mixed one. Modest optimism in terms of the progress of the CSDP mechanisms is combined with chagrin related to missed opportunities, too often due to the culture of non-compliance, and concerns related to the changes taking place in the overall global model of governance. The latter are particularly addressed in the article penned by Senčar. He persuasively demonstrates how, in the course of the last 20 years, the European post-Cold War consensus and mindset, embedded in the Kantian ideals of liberal democracy, rule of law, protection of human rights and solidarity in and between the states has gradually, but almost without notice, given way to a Hobbesian, strategic and competitive world order, primed by national sovereigntist interests. However, due to technological progress, the collapse of the post-Cold War consensus and the resulting change in paradigm possesses new, as yet still unexplored security threats, which will affect nothing as much as our minds. As Senčar powerfully demonstrates, contemporary and, in particular, future warfare will be directed against our heads, featuring a paramount cognitive dimension. It is for this reason that the EU and its Member States must invest in the cognitive aspects of the CSDP, in particular with an eye on the leading revisionist powe","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"22 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126184150","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
THE COGNITIVE ASPECTS OF EUROPE'S SECURITY AND DEFENCE CHALLENGES 欧洲安全与防务挑战的认知方面
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.1
Igor Senčar
PovzetekEvropski posthladnovojni red je temeljil na panevropskem konsenzu, da je demokracija edini vir legitimnosti, dokler se niso udejanjanju vizije celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, uprle kremeljske oblasti. Prišlo je do spremembe paradigme – sistemsko tekmovanje namesto sodelovanja. Ruski revizionizem pomeni največjo varnostno grožnjo za Evropo. Narava grožnje ni bila pravočasno zaznana. Pri napadu na posthladnovojni red ni šlo le za klasično vojno, ki temelji na trdi moči, saj vojna poteka tudi v kognitivni sferi, kar za odprte, demokratične družbe pomeni poseben izziv. To je bil tudi normativni napad. Za učinkovit odgovor sta nujna mentalni premik in krepitev kognitivne odpornosti ter tudi solidarnosti kot ena najpomembnejših temeljev varnosti. Ključne besedeKognitivna odpornost, Evropska unija, informacijska vojna, normativni konflikt, revizionistična sila.AbstractThe European post-Cold War order was based on a pan-European consensus that democracy was the only source of legitimacy – until the Kremlin opposed the realization of a Europe whole, free and at peace with itself. There has been a paradigm change from cooperation to systemic competition. Russian revisionism poses the greatest security threat to Europe. The nature of the threat was realized rather late. The assault on the post-Cold War order was not just a classic war, which relies on hard power; instead, the war also took place in the cognitive sphere, which represents a particular challenge for open, democratic societies. Furthermore, it was also a normative assault. An effective response requires a mental shift and the strengthening of cognitive resilience as well as solidarity as the key foundations of security.Key wordscognitive resilience, European Union, information warfare, normative conflict, revisionist power.
摘要 冷战后的欧洲秩序建立在泛欧共识的基础上,即民主是合法性的唯一来源,直到克里姆林宫抵制实现一个完整、自由、和平的欧洲的愿景。范式发生了转变--系统性竞争取代了合作。俄罗斯修正主义是欧洲面临的最大安全威胁。我们没有及时意识到这一威胁的性质。对冷战后秩序的攻击不仅是以硬实力为基础的传统战争,因为战争也是在认知领域进行的,这对开放、民主的社会构成了特别的挑战。这也是一场规范性攻击。有效应对需要转变思想,加强认知复原力,以及作为安全最重要基础之一的团结。关键词认知复原力;欧盟;信息战;规范冲突;修正主义力量 摘要冷战后的欧洲秩序建立在泛欧共识的基础上,即民主是合法性的唯一来源--直到克里姆林宫反对实现一个完整、自由、和平的欧洲。 从合作到系统性竞争的范式发生了变化。 俄罗斯的修正主义对欧洲构成了最大的安全威胁。 这一威胁的性质很晚才被意识到。对冷战后秩序的攻击不仅仅是一场依靠硬实力的传统战争;相反,这场战争还发生在认知领域,这对开放、民主的社会是一个特殊的挑战。 此外,这也是一场规范性攻击。要有效应对这一挑战,就必须转变思想,加强认知复原力以及作为安全关键基础的团结。
{"title":"THE COGNITIVE ASPECTS OF EUROPE'S SECURITY AND DEFENCE CHALLENGES","authors":"Igor Senčar","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.1","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.1","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000Evropski posthladnovojni red je temeljil na panevropskem konsenzu, da je demokracija edini vir legitimnosti, dokler se niso udejanjanju vizije celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, uprle kremeljske oblasti. Prišlo je do spremembe paradigme – sistemsko tekmovanje namesto sodelovanja. Ruski revizionizem pomeni največjo varnostno grožnjo za Evropo. Narava grožnje ni bila pravočasno zaznana. Pri napadu na posthladnovojni red ni šlo le za klasično vojno, ki temelji na trdi moči, saj vojna poteka tudi v kognitivni sferi, kar za odprte, demokratične družbe pomeni poseben izziv. To je bil tudi normativni napad. Za učinkovit odgovor sta nujna mentalni premik in krepitev kognitivne odpornosti ter tudi solidarnosti kot ena najpomembnejših temeljev varnosti. \u0000\u0000Ključne besede\u0000Kognitivna odpornost, Evropska unija, informacijska vojna, normativni konflikt, revizionistična sila.\u0000\u0000Abstract\u0000The European post-Cold War order was based on a pan-European consensus that democracy was the only source of legitimacy – until the Kremlin opposed the realization of a Europe whole, free and at peace with itself. There has been a paradigm change from cooperation to systemic competition. Russian revisionism poses the greatest security threat to Europe. The nature of the threat was realized rather late. The assault on the post-Cold War order was not just a classic war, which relies on hard power; instead, the war also took place in the cognitive sphere, which represents a particular challenge for open, democratic societies. Furthermore, it was also a normative assault. An effective response requires a mental shift and the strengthening of cognitive resilience as well as solidarity as the key foundations of security.\u0000\u0000Key words\u0000cognitive resilience, European Union, information warfare, normative conflict, revisionist power.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"15 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129754215","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
MISSIONS AND OPERATIONS AS A TOOL FOR SHAPING THE EU’S GLOBAL ENGAGEMENT 使命和行动作为塑造欧盟全球参与的工具
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.4
Aleksandra Kozioł
PovzetekEvropska unija je mednarodni akter, ki prispeva k povečanju stopnje varnosti v svetu. Trenutno izvaja 11 civilnih in šest vojaških operacij ter misij s približno 5000 napotenimi pripadniki. Čeprav je z leti svoje mehanizme in instrumente, ki temeljijo na učenju na podlagi izkušenj, prilagodila, se je v zadnjem času, ki ga poglobljeno zaznamuje pandemična kriza, pozornost držav članic obrnila navznoter. Evropska unija se zato zdaj spoprijema z velikim izzivom glede opredelitve svoje varnostne vloge.Ključne besedeEvropska unija, krizno upravljanje, misije, operacije, varnost, mir.Abstract The European Union is an international actor which makes a contribution to increasing the level of security in the world. It is currently carrying out 11 civilian and 6 military missions and operations, deploying approximately 5,000 personnel. Although over the years it has adapted its mechanisms and instruments based on learning by doing, in recent times, deepened by the pandemic crisis, the attention of the Member States has shifted inwards. As a result, the European Union now faces a major challenge to define its security role. Key words European Union, crisis management, missions, operations, security, peace.
{"title":"MISSIONS AND OPERATIONS AS A TOOL FOR SHAPING THE EU’S GLOBAL ENGAGEMENT","authors":"Aleksandra Kozioł","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.4","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.4","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000Evropska unija je mednarodni akter, ki prispeva k povečanju stopnje varnosti v svetu. Trenutno izvaja 11 civilnih in šest vojaških operacij ter misij s približno 5000 napotenimi pripadniki. Čeprav je z leti svoje mehanizme in instrumente, ki temeljijo na učenju na podlagi izkušenj, prilagodila, se je v zadnjem času, ki ga poglobljeno zaznamuje pandemična kriza, pozornost držav članic obrnila navznoter. Evropska unija se zato zdaj spoprijema z velikim izzivom glede opredelitve svoje varnostne vloge.\u0000\u0000Ključne besede\u0000Evropska unija, krizno upravljanje, misije, operacije, varnost, mir.\u0000\u0000Abstract \u0000The European Union is an international actor which makes a contribution to increasing the level of security in the world. It is currently carrying out 11 civilian and 6 military missions and operations, deploying approximately 5,000 personnel. Although over the years it has adapted its mechanisms and instruments based on learning by doing, in recent times, deepened by the pandemic crisis, the attention of the Member States has shifted inwards. As a result, the European Union now faces a major challenge to define its security role. \u0000Key words \u0000European Union, crisis management, missions, operations, security, peace.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"10 2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123742381","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE IN USTAVNO VPRAŠANJE
Pub Date : 2021-09-17 DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rec
Matija Avbelj
Trditev, da je Evropska unija (EU) na razpotju, je prepogost, pravzaprav kar zastarel kliše. Danes pogosteje najdemo mogoče celo natančnejšo trditev, da se EU spoprijema z eksistencialno krizo. To ni le mnenje akademikov, temveč retorika, ki je vse bolj prisotna v političnih, usmeritvenih in strateških dokumentih EU. Zaradi spreminjajočega se in vedno slabšega regionalnega in globalnega varnostnega okolja, ki je odkrito ogrozilo obstoj EU, so se povečale zahteve po resnični in stabilni skupni varnostni in obrambni politiki EU (SVOP), ki pa ni nič novega. Ima namreč dolgo zgodovino s številnimi vzponi in padci, podobno kot proces evropskega povezovanja. Pri slednjem se skrbi za nacionalno suverenost in s tem povezane nacionalne, čeprav prepogosto preozko umerjene prednostne naloge poskušajo usklajevati z normativnimi ambicijami in slovesnimi izjavami, pripravljenimi kot odgovor na resnično naraščajočo skrb za varnost. Kako so v težkih časih SVOP EU in njene države članice krmarile med Scilo nacionalnih suverenih obrambnih prednostnih nalog in Karibdo objektivnih potreb nadnacionalnega sodelovanja? Kateri so trenutno najaktualnejši varnostni izzivi? Kaj bi lahko ali morali storiti za izboljšanje SVOP in ali glede na njen prihodnji razvoj obstajajo razlogi za pesimizem ali optimizem?To so vprašanja, ki jih tematska številka Sodobni vojaški izzivi, posvečena SVOP, obravnava v petih člankih, ki so jih napisali akademiki s področja prava, mednarodnih, družboslovnih in varnostnih ved ter strokovnjaki za varnost in obrambo. Slika, ki je nastala iz člankov v tej izdaji, je pestra. Skromni optimizem v smislu napredka mehanizmov SVOP je pomešan z obžalovanjem zaradi zamujenih priložnosti, prepogosto zaradi kulture neusklajenosti, in pomisleki v zvezi s spremembami v celotnem globalnem modelu upravljanja. Slednje je predvsem tema Senčarjevega članka, ki prepričljivo pokaže, kako sta v zadnjih 20 letih evropski konsenz in miselnost obdobja po hladni vojni, vpeta v kantovske ideale liberalne demokracije, pravne države, zaščite človekovih pravic in solidarnosti v državah in med njimi, postopoma, a skoraj neopazno, prepustila prostor hobbesovskemu strateškemu in konkurenčnemu svetovnemu redu, ki so ga spodbudili interesi po nacionalni suverenosti. Kljub temu zaradi tehnološkega napredka razpad konsenza po hladni vojni in posledična sprememba paradigme prinašata nove, še neraziskane varnostne grožnje, ki ne vplivajo na nič drugega kot na naše razmišljanje. Kot Senčar tudi jasno pokaže, bosta sodobno in še posebej prihodnje vojskovanje usmerjena proti našim glavam, s ključnim poudarkom na kognitivni dimenziji, zato morajo EU in njene države članice, še posebej glede na vodilno revizionistično silo Rusijo, vlagati v kognitivne vidike SVOP.Toda EU mora za to imeti potrebne in ustrezne pristojnosti, podprte z zadostno nacionalno politično voljo. Preostali štirje članki so namenjeni prav preučevanju tega vprašanja. Članek Katarine Vatovec se zdi najbolj optimističen
欧洲联盟(欧盟)正处于十字路口的说法太常见了,实际上已经是过时的陈词滥调。如今,说欧盟正面临生存危机或许更为准确。不断变化和恶化的地区和全球安全环境已公开威胁到欧盟的生存,这导致对真正和稳定的欧盟共同安全与防务政策(CSDP)的要求越来越高。正如欧洲一体化进程一样,共同安全与防务政策历史悠久,起伏跌宕。在欧洲一体化进程中,对国家主权的关切以及与之相伴的国家优先事项(尽管往往是狭隘的优先事项),试图与规范性的雄心壮志以及为回应对安全的真正和日益增长的关切而做出的庄严声明相协调。欧盟及其成员国是如何在国家主权防务优先事项的西拉(Scylla)和跨国合作客观需求的加勒比海(Caribbean)之间徘徊的?当前最紧迫的安全挑战是什么?对 CSDP 的未来发展是悲观还是乐观?这些都是本期 "当代军事挑战 "专题中探讨的问题,本期专题以 CSDP 为主题,由来自法律、国际、社会和安全科学领域的学者以及安全和国防专家撰写了五篇文章。本期文章所反映的情况多种多样。既有对 CSDP 机制进展的适度乐观,也有对错失良机的遗憾,而错失良机往往是由于错位文化造成的,还有对整个全球治理模式变化的担忧。后者是森卡尔文章的主题,文章令人信服地展示了在过去 20 年里,欧洲的共识和冷战后的思维方式是如何在自由民主、法治、保护人权以及国家内部和国家之间的团结等康德理想的基础上,逐渐让位于以国家主权利益为驱动力的霍布斯式的战略和竞争性世界秩序的,但这种让位几乎难以察觉。然而,技术的进步打破了冷战后的共识,随之而来的是范式的转变,带来了新的、尚未被探索的安全威胁,而这些威胁除了对我们的思维产生影响外,对其他任何事物都没有影响。正如森卡尔也明确指出的那样,现代战争,尤其是未来战争将针对我们的大脑,重点是认知层面,这就是为什么欧盟及其成员国,尤其是面对修正主义大国俄罗斯,需要在 CSDP 的认知层面进行投资,但欧盟必须具备必要和适当的能力,并有足够的国家政治意愿作为后盾。其余四篇文章专门探讨了这一问题。Katarina Vatovec 的文章似乎最为乐观。作者讨论了所谓的欧盟防务政策共同体化进程,并指出了未来加强这一进程的必要社会政治原因。她认为,只要有足够的政治意愿,并以实际经验为基础,就有可能逐步推行共同体化。传统上,共同体化意味着将一个政策领域从政府间支柱转为超国家支柱,并遵循普通立法程序。这是以特定多数表决为基础的,其结果取决于政策倡议的成功实施和对日益增长的安全威胁的认识。作者认为,虽然欧洲防务联盟的未来仍掌握在成员国和政府间合作手中,但在《里斯本条约》取得重大突破后,一系列制度、法律、政治、软法律和财政措施加强了欧盟防务政策的运作,同时也将其引向了进一步共同体化的方向。作者深信,共同安全与防务政策面临着两难选择:是取得突破还是继续萎缩。对他来说,答案是明确的。需要实现突破,弥合口头承诺与行动之间的差距。战略指南针》为此提供了一个机会。它被视为一个具体、雄心勃勃而又有用的工具,应在未来五年或十年内为欧盟的安全与防务角色制定切实可行的指导方针。赞迪认为,要实现这一目标,就必须进行现实的思考。因此,文章最后提出了八项具体而现实的措施,以帮助欧盟打破目前 CSDP 的现状,从而在为时已晚之前真正成为全球强国。
{"title":"PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE IN USTAVNO VPRAŠANJE","authors":"Matija Avbelj","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rec","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rec","url":null,"abstract":"Trditev, da je Evropska unija (EU) na razpotju, je prepogost, pravzaprav kar zastarel kliše. Danes pogosteje najdemo mogoče celo natančnejšo trditev, da se EU spoprijema z eksistencialno krizo. To ni le mnenje akademikov, temveč retorika, ki je vse bolj prisotna v političnih, usmeritvenih in strateških dokumentih EU. Zaradi spreminjajočega se in vedno slabšega regionalnega in globalnega varnostnega okolja, ki je odkrito ogrozilo obstoj EU, so se povečale zahteve po resnični in stabilni skupni varnostni in obrambni politiki EU (SVOP), ki pa ni nič novega. Ima namreč dolgo zgodovino s številnimi vzponi in padci, podobno kot proces evropskega povezovanja. Pri slednjem se skrbi za nacionalno suverenost in s tem povezane nacionalne, čeprav prepogosto preozko umerjene prednostne naloge poskušajo usklajevati z normativnimi ambicijami in slovesnimi izjavami, pripravljenimi kot odgovor na resnično naraščajočo skrb za varnost. Kako so v težkih časih SVOP EU in njene države članice krmarile med Scilo nacionalnih suverenih obrambnih prednostnih nalog in Karibdo objektivnih potreb nadnacionalnega sodelovanja? Kateri so trenutno najaktualnejši varnostni izzivi? Kaj bi lahko ali morali storiti za izboljšanje SVOP in ali glede na njen prihodnji razvoj obstajajo razlogi za pesimizem ali optimizem?\u0000To so vprašanja, ki jih tematska številka Sodobni vojaški izzivi, posvečena SVOP, obravnava v petih člankih, ki so jih napisali akademiki s področja prava, mednarodnih, družboslovnih in varnostnih ved ter strokovnjaki za varnost in obrambo. Slika, ki je nastala iz člankov v tej izdaji, je pestra. Skromni optimizem v smislu napredka mehanizmov SVOP je pomešan z obžalovanjem zaradi zamujenih priložnosti, prepogosto zaradi kulture neusklajenosti, in pomisleki v zvezi s spremembami v celotnem globalnem modelu upravljanja. Slednje je predvsem tema Senčarjevega članka, ki prepričljivo pokaže, kako sta v zadnjih 20 letih evropski konsenz in miselnost obdobja po hladni vojni, vpeta v kantovske ideale liberalne demokracije, pravne države, zaščite človekovih pravic in solidarnosti v državah in med njimi, postopoma, a skoraj neopazno, prepustila prostor hobbesovskemu strateškemu in konkurenčnemu svetovnemu redu, ki so ga spodbudili interesi po nacionalni suverenosti. Kljub temu zaradi tehnološkega napredka razpad konsenza po hladni vojni in posledična sprememba paradigme prinašata nove, še neraziskane varnostne grožnje, ki ne vplivajo na nič drugega kot na naše razmišljanje. Kot Senčar tudi jasno pokaže, bosta sodobno in še posebej prihodnje vojskovanje usmerjena proti našim glavam, s ključnim poudarkom na kognitivni dimenziji, zato morajo EU in njene države članice, še posebej glede na vodilno revizionistično silo Rusijo, vlagati v kognitivne vidike SVOP.\u0000Toda EU mora za to imeti potrebne in ustrezne pristojnosti, podprte z zadostno nacionalno politično voljo. Preostali štirje članki so namenjeni prav preučevanju tega vprašanja. Članek Katarine Vatovec se zdi najbolj optimističen","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131405440","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
EU IN NATO: VARNOSTNA RAZMERJA/EU AND NATO: SECURITY RELATIONS
Pub Date : 2021-06-15 DOI: 10.33179/doi:10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.2
{"title":"EU IN NATO: VARNOSTNA RAZMERJA/EU AND NATO: SECURITY RELATIONS","authors":"","doi":"10.33179/doi:10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/doi:10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.2","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"29 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114397038","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
30 LET SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI IN NJENA VARNOSTNA PERSPEKTIVA
Pub Date : 2021-05-14 DOI: 10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.23.1.0
Liliana Brožič
Vsaka prva številka Sodobnih vojaških izzivov vsako leto izide v maju. Mesec maj v letošnjem letu je za Slovenijo pomemben, še posebej za Slovensko vojsko. Mineva trideset let od začetka usposabljanja slovenskih nabornikov na slovenskih tleh, kar je takratne oblasti, predvsem Jugoslovansko ljudsko armado, dodatno razjezilo in privedlo do tako imenovanih Pekrskih dogodkov. Padla je prva žrtev osamosvojitvenega procesa, dogodki, ki so sledili, so se samo še stopnjevali, in privedli do oboroženih konfliktov in vojne, ki na srečo ni trajala dolgo. Osamosvojitveni proces se je začel že veliko prej pred majem 1991, končal pa z odhodom zadnjega vojaka bivše skupne države v oktobru istega leta. Tridesetletnica slovenske samostojnosti je pomemben mejnik v slovenski zgodovini. Žal ga letos ne bomo praznovali tako kot bi se spodobilo saj nas je pandemja Covid 19 močno omejila ravno v smislu druženja in praznovanja. Prinesla je tudi nove okoliščine in spoznanja na mnogih področjih, na tem mestu naj posebej poudarimo odpornost družbe in varnosti.Velik vpliv na razumevanje in delovanje našega nacionalnovarnostnega sistema je imela evropska migrantska kriza v 2015, ilegalne migracije, ki še kar trajajo in pandemija, ki ji ni videti konca. V drugi polovici leta Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Vse našteto prinaša izzive pa tudi priložnosti. Iz naštetega smo se veliko naučili. Med važnejšimi spoznanji je predvsem tisto, da je dobro biti samozadosten in sposoben poskrbeti sam zase. V okoliščinah, ko imajo vse države težave, ne samo tiste, ki so članice Evropske unije, je zelo koristno biti samostojen in neodvisen od drugih. Različni mehanizmi Evropske unije, Nata in nekaterih drugih mednarodnih (varnostnih) organizacij delujejo po načelu solidarnosti, pomoči in delitvi bremen. Vendar takrat, ko nečesa primanjkuje vsem, je to zelo težko deliti. Izziv za prihodnost je zagotovo predvideti določene trende, predvsem varnostne, se nanje ustrezno pripraviti, imeti čim več tega kar potrebuješ zase, za delovanje svojo države, in po možnosti pomagati tudi drugim državam. Ravno področje Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije je tisto, ki narekuje več vlaganj v varnost in obrambo držav pa tudi za krepitev naše skupne odpornosti. To je zapisano v več direktivah in drugih dokumentih Evropske unije, na to vedno opozarjajo njeni predstavniki, dejstva pa kažejo, da to področje vztrajno nazaduje. Morda je predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije prava priložnost za to, da se tej temi nameni več pozornosti.Letošnji maj je pomemben tudi za Sodobne vojaške izzive. Po vključitvi publikacije v podatkovno bazo Crossref v lanskem letu bodo vsi prispevki, ki so sicer dostopni na spletni povezavi Digitalne knjižnice Ministrstva za obrambo, od maja 2021 dalje dostopni tudi v podatkovni bazi EBSCO Military and Government Collection in v Air University Library Index on Military Periodicals. Na ta način bo možna večja izmenjava pogledov, mnenj in idej med slovenski
{"title":"30 LET SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI IN NJENA VARNOSTNA PERSPEKTIVA","authors":"Liliana Brožič","doi":"10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.23.1.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.23.1.0","url":null,"abstract":"Vsaka prva številka Sodobnih vojaških izzivov vsako leto izide v maju. Mesec maj v letošnjem letu je za Slovenijo pomemben, še posebej za Slovensko vojsko. Mineva trideset let od začetka usposabljanja slovenskih nabornikov na slovenskih tleh, kar je takratne oblasti, predvsem Jugoslovansko ljudsko armado, dodatno razjezilo in privedlo do tako imenovanih Pekrskih dogodkov. Padla je prva žrtev osamosvojitvenega procesa, dogodki, ki so sledili, so se samo še stopnjevali, in privedli do oboroženih konfliktov in vojne, ki na srečo ni trajala dolgo. Osamosvojitveni proces se je začel že veliko prej pred majem 1991, končal pa z odhodom zadnjega vojaka bivše skupne države v oktobru istega leta. Tridesetletnica slovenske samostojnosti je pomemben mejnik v slovenski zgodovini. Žal ga letos ne bomo praznovali tako kot bi se spodobilo saj nas je pandemja Covid 19 močno omejila ravno v smislu druženja in praznovanja. Prinesla je tudi nove okoliščine in spoznanja na mnogih področjih, na tem mestu naj posebej poudarimo odpornost družbe in varnosti.\u0000Velik vpliv na razumevanje in delovanje našega nacionalnovarnostnega sistema je imela evropska migrantska kriza v 2015, ilegalne migracije, ki še kar trajajo in pandemija, ki ji ni videti konca. V drugi polovici leta Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Vse našteto prinaša izzive pa tudi priložnosti. Iz naštetega smo se veliko naučili. Med važnejšimi spoznanji je predvsem tisto, da je dobro biti samozadosten in sposoben poskrbeti sam zase. V okoliščinah, ko imajo vse države težave, ne samo tiste, ki so članice Evropske unije, je zelo koristno biti samostojen in neodvisen od drugih. Različni mehanizmi Evropske unije, Nata in nekaterih drugih mednarodnih (varnostnih) organizacij delujejo po načelu solidarnosti, pomoči in delitvi bremen. Vendar takrat, ko nečesa primanjkuje vsem, je to zelo težko deliti. Izziv za prihodnost je zagotovo predvideti določene trende, predvsem varnostne, se nanje ustrezno pripraviti, imeti čim več tega kar potrebuješ zase, za delovanje svojo države, in po možnosti pomagati tudi drugim državam. Ravno področje Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije je tisto, ki narekuje več vlaganj v varnost in obrambo držav pa tudi za krepitev naše skupne odpornosti. To je zapisano v več direktivah in drugih dokumentih Evropske unije, na to vedno opozarjajo njeni predstavniki, dejstva pa kažejo, da to področje vztrajno nazaduje. Morda je predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije prava priložnost za to, da se tej temi nameni več pozornosti.\u0000Letošnji maj je pomemben tudi za Sodobne vojaške izzive. Po vključitvi publikacije v podatkovno bazo Crossref v lanskem letu bodo vsi prispevki, ki so sicer dostopni na spletni povezavi Digitalne knjižnice Ministrstva za obrambo, od maja 2021 dalje dostopni tudi v podatkovni bazi EBSCO Military and Government Collection in v Air University Library Index on Military Periodicals. Na ta način bo možna večja izmenjava pogledov, mnenj in idej med slovenski","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"756 ","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-05-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"120876335","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
期刊
CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES
全部 Acc. Chem. Res. ACS Applied Bio Materials ACS Appl. Electron. Mater. ACS Appl. Energy Mater. ACS Appl. Mater. Interfaces ACS Appl. Nano Mater. ACS Appl. Polym. Mater. ACS BIOMATER-SCI ENG ACS Catal. ACS Cent. Sci. ACS Chem. Biol. ACS Chemical Health & Safety ACS Chem. Neurosci. ACS Comb. Sci. ACS Earth Space Chem. ACS Energy Lett. ACS Infect. Dis. ACS Macro Lett. ACS Mater. Lett. ACS Med. Chem. Lett. ACS Nano ACS Omega ACS Photonics ACS Sens. ACS Sustainable Chem. Eng. ACS Synth. Biol. Anal. Chem. BIOCHEMISTRY-US Bioconjugate Chem. BIOMACROMOLECULES Chem. Res. Toxicol. Chem. Rev. Chem. Mater. CRYST GROWTH DES ENERG FUEL Environ. Sci. Technol. Environ. Sci. Technol. Lett. Eur. J. Inorg. Chem. IND ENG CHEM RES Inorg. Chem. J. Agric. Food. Chem. J. Chem. Eng. Data J. Chem. Educ. J. Chem. Inf. Model. J. Chem. Theory Comput. J. Med. Chem. J. Nat. Prod. J PROTEOME RES J. Am. Chem. Soc. LANGMUIR MACROMOLECULES Mol. Pharmaceutics Nano Lett. Org. Lett. ORG PROCESS RES DEV ORGANOMETALLICS J. Org. Chem. J. Phys. Chem. J. Phys. Chem. A J. Phys. Chem. B J. Phys. Chem. C J. Phys. Chem. Lett. Analyst Anal. Methods Biomater. Sci. Catal. Sci. Technol. Chem. Commun. Chem. Soc. Rev. CHEM EDUC RES PRACT CRYSTENGCOMM Dalton Trans. Energy Environ. Sci. ENVIRON SCI-NANO ENVIRON SCI-PROC IMP ENVIRON SCI-WAT RES Faraday Discuss. Food Funct. Green Chem. Inorg. Chem. Front. Integr. Biol. J. Anal. At. Spectrom. J. Mater. Chem. A J. Mater. Chem. B J. Mater. Chem. C Lab Chip Mater. Chem. Front. Mater. Horiz. MEDCHEMCOMM Metallomics Mol. Biosyst. Mol. Syst. Des. Eng. Nanoscale Nanoscale Horiz. Nat. Prod. Rep. New J. Chem. Org. Biomol. Chem. Org. Chem. Front. PHOTOCH PHOTOBIO SCI PCCP Polym. Chem.
×
引用
GB/T 7714-2015
复制
MLA
复制
APA
复制
导出至
BibTeX EndNote RefMan NoteFirst NoteExpress
×
0
微信
客服QQ
Book学术公众号 扫码关注我们
反馈
×
意见反馈
请填写您的意见或建议
请填写您的手机或邮箱
×
提示
您的信息不完整,为了账户安全,请先补充。
现在去补充
×
提示
您因"违规操作"
具体请查看互助需知
我知道了
×
提示
现在去查看 取消
×
提示
确定
Book学术官方微信
Book学术文献互助
Book学术文献互助群
群 号:481959085
Book学术
文献互助 智能选刊 最新文献 互助须知 联系我们:info@booksci.cn
Book学术提供免费学术资源搜索服务,方便国内外学者检索中英文文献。致力于提供最便捷和优质的服务体验。
Copyright © 2023 Book学术 All rights reserved.
ghs 京公网安备 11010802042870号 京ICP备2023020795号-1