Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2
Katarina Vatovec
Povzetek V prispevku se zagovarja teza, da postopni koraki, začeti z institucionalnim okvirjem, ki ga je postavila Lizbonska pogodba leta 2009, prek sprejetja Globalne strategije Evropske unije leta 2016 do nedavnih političnih pobud in vpeljanih mehanizmov ter njihove implementacije na področju obrambne politike, omogočajo komunitarizacijo te politike. Prek izkušenj, številnih političnih pobud in njihove uspešne implementacije ter zavedanja o sodobnih geopolitičnih spremembah s tradicionalnimi in novimi varnostnimi grožnjami se lahko počasi ustvarja politična volja držav članic. Ta je potrebna za proces komunitarizacije, ki dolgoročno lahko vodi k oblikovanju Evropske obrambne unije. Ključne besede Obramba politika, Evropska unija, komunitarizacija. Abstract This paper argues that incremental steps, beginning with the institutional set-up framed by the Lisbon Treaty in 2009, through the adoption of the EU Global Strategy in 2016, to recent policy initiatives, endorsed mechanisms and their implementation in the field of defence, are paving the way towards its communitarization. The political will of Member States could be gradually generated through experience, through a number of policy initiatives and their successful implementation, and through the awareness of the contemporary geopolitical changes with traditional and new security threats. The process of communitarization is dependent on the Member States’ political will, and could eventually lead towards building a European Defence Union. Key words Defence policy, European Union, communitarization.
{"title":"THE COMMUNITARIZATION OF THE EUROPEAN UNION’S DEFENCE POLICY","authors":"Katarina Vatovec","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.2","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000\u0000V prispevku se zagovarja teza, da postopni koraki, začeti z institucionalnim okvirjem, ki ga je postavila Lizbonska pogodba leta 2009, prek sprejetja Globalne strategije Evropske unije leta 2016 do nedavnih političnih pobud in vpeljanih mehanizmov ter njihove implementacije na področju obrambne politike, omogočajo komunitarizacijo te politike. Prek izkušenj, številnih političnih pobud in njihove uspešne implementacije ter zavedanja o sodobnih geopolitičnih spremembah s tradicionalnimi in novimi varnostnimi grožnjami se lahko počasi ustvarja politična volja držav članic. Ta je potrebna za proces komunitarizacije, ki dolgoročno lahko vodi k oblikovanju Evropske obrambne unije. \u0000\u0000Ključne besede\u0000Obramba politika, Evropska unija, komunitarizacija.\u0000\u0000Abstract\u0000\u0000This paper argues that incremental steps, beginning with the institutional set-up framed by the Lisbon Treaty in 2009, through the adoption of the EU Global Strategy in 2016, to recent policy initiatives, endorsed mechanisms and their implementation in the field of defence, are paving the way towards its communitarization. The political will of Member States could be gradually generated through experience, through a number of policy initiatives and their successful implementation, and through the awareness of the contemporary geopolitical changes with traditional and new security threats. The process of communitarization is dependent on the Member States’ political will, and could eventually lead towards building a European Defence Union. \u0000\u0000Key words\u0000Defence policy, European Union, communitarization.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"52 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122693762","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3
D. Zandee
Povzetek V članku je predstavljen razkorak med tem, o čemer smo se na področju Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije že dogovorili in kar smo načrtovali, pa tega še vedno nismo dosegli. Osredotočamo se na njeno strateško avtonomijo in kredibilnost evropskih vojaških sil. Postopek nastajanja Strateškega kompasa je priložnost za ponoven premislek o evropski varnostni prihodnosti in poenotenju stališč držav članic ter za več realizma pri zmanjševanju razkoraka med retoriko in dejanji. Za njeno večjo strateško avtonomijo in kredibilnost vojaških sil predlagamo izboljšave na osmih področjih. Ključne besede Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije, Strateški kompas, strateška avtonomija Evropske unije, evropske vojaške sile. Abstract This article presents the gap between what has already been agreed and planned in the field of the European Union's Common Security and Defence Policy in the past, and what we have actually achieved. We focus on the EU’s strategic autonomy and the credibility of European military forces. The process of creating the Strategic Compass is an opportunity to rethink Europe's security future, to unify the positions of the Member States, and to increase realism in bridging the gap between rhetoric and action. For greater strategic autonomy and the credibility of the military, we propose improvements in eight actions. Key words EU Common Security and Defence Policy, Strategic Compass, European military forces.
{"title":"EUROPEAN SECURITY AND DEFENCE: A BREAKTHROUGH OR SIMPLY MUDDLING THROUGH","authors":"D. Zandee","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.3","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000V članku je predstavljen razkorak med tem, o čemer smo se na področju Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije že dogovorili in kar smo načrtovali, pa tega še vedno nismo dosegli. Osredotočamo se na njeno strateško avtonomijo in kredibilnost evropskih vojaških sil. Postopek nastajanja Strateškega kompasa je priložnost za ponoven premislek o evropski varnostni prihodnosti in poenotenju stališč držav članic ter za več realizma pri zmanjševanju razkoraka med retoriko in dejanji. Za njeno večjo strateško avtonomijo in kredibilnost vojaških sil predlagamo izboljšave na osmih področjih.\u0000Ključne besede\u0000Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije, Strateški kompas, strateška avtonomija Evropske unije, evropske vojaške sile.\u0000\u0000Abstract\u0000This article presents the gap between what has already been agreed and planned in the field of the European Union's Common Security and Defence Policy in the past, and what we have actually achieved. We focus on the EU’s strategic autonomy and the credibility of European military forces. The process of creating the Strategic Compass is an opportunity to rethink Europe's security future, to unify the positions of the Member States, and to increase realism in bridging the gap between rhetoric and action. For greater strategic autonomy and the credibility of the military, we propose improvements in eight actions.\u0000Key words\u0000EU Common Security and Defence Policy, Strategic Compass, European military forces.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"2015 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127762800","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0
Maja letos se je začela Konferenca o prihodnosti Evrope oziroma posvet, na katerem lahko sodelujemo državljanke in državljani Evropske unije ter predstavimo svoje predloge in mnenja. Sodelujemo lahko individualno ali skupinsko, s strokovnim, znanstvenim ali povsem osebnim prispevkom se lahko vključimo v razprave, dogodke oziroma organiziramo dogodek v svoji skupnosti o eni izmed prednostnih tem – vse je predstavljeno na posebnih skupnih spletnih straneh EU in držav članic. Hkrati na institucionalni ravni Evropske unije nastaja Strateški kompas, dokument, ki naj bi združil, uskladil in poenotil vse predloge, razprave in izhodišča o prihodnosti Unije tako, da jih bo mogoče tudi čim bolj uresničiti. Tokratna tematska številka Sodobnih vojaških izzivov se v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije posebej osredotoča na področje skupne varnostne in obrambne politike. Nastala je v sodelovanju z Novo univerzo v okviru projekta Integralna teorija o prihodnosti Evropske unije (J5-1791), ki ga vodi Matej Avbelj in financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. O evropski varnostni in obrambni politiki je bilo že veliko napisanega. Že leta 1998 sta se v Saint-Malu sestala takratni francoski predsednik in angleški ministrski predsednik ter podpisala izjavo o oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike, vključno z evropsko avtonomno vojaško silo, ki bo sposobna delovati v primerih, ko se Nato ne bi odločil za vojaško sodelovanje. Leto pozneje je bil kot neposredna posledica vrha v Saint-Malu v Helsinkih oblikovan glavni cilj, v okviru katerega je bilo leto 2003 določeno kot ciljni datum za ustanovitev evropskih oboroženih sil z do 60.000 vojaki. Evropska unija cilja še vedno ni uresničila, ponovno pa ga je obudila Globalna strategija Unije iz leta 2016 z nekaterimi novimi pristopi k starim izzivom. Tako so nastali med bolj znanimi dejavnostmi Evropski obrambni sklad, Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled obrambe in drugi. V ospredju razprave o prihodnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije so spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, ki vplivajo na Evropsko unijo in dogajanje v njej ter v njenem sosedstvu. Analiza varnostnih groženj in z njimi povezana tveganja predstavljajo prvi korak pri nastajanju prihodnjega strateškega okvirja, ki ga bodo dorekli razpravljavci na nacionalnih ravneh in ga uskladili na evropski ravni. Med najpomembnejše dosežke bomo šteli usklajene dogovore na področju doseganja glavnega cilja iz leta 2003, in sicer Evropsko unijo kot samostojnega akterja na področju varnosti in obrambe. Ta naj bi imel več geopolitične moči, ki bo, kot se je leta 2019 izrazil Josep Borrel, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, »znal uporabljati tudi jezik moči«. Pot do tega cilja ne bo lahka. Medsebojno usklajevanje sedemindvajsetih članic na varnostnem in obrambnem področju je zahteven proces, ki ga je treba tudi ustrezno umestiti v odnosu do strateškega varnostnega partne
{"title":"UVODNIK \u0000PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EU","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.0","url":null,"abstract":"Maja letos se je začela Konferenca o prihodnosti Evrope oziroma posvet, na katerem lahko sodelujemo državljanke in državljani Evropske unije ter predstavimo svoje predloge in mnenja. Sodelujemo lahko individualno ali skupinsko, s strokovnim, znanstvenim ali povsem osebnim prispevkom se lahko vključimo v razprave, dogodke oziroma organiziramo dogodek v svoji skupnosti o eni izmed prednostnih tem – vse je predstavljeno na posebnih skupnih spletnih straneh EU in držav članic. \u0000Hkrati na institucionalni ravni Evropske unije nastaja Strateški kompas, dokument, ki naj bi združil, uskladil in poenotil vse predloge, razprave in izhodišča o prihodnosti Unije tako, da jih bo mogoče tudi čim bolj uresničiti.\u0000Tokratna tematska številka Sodobnih vojaških izzivov se v okviru razprave o prihodnosti Evropske unije posebej osredotoča na področje skupne varnostne in obrambne politike. Nastala je v sodelovanju z Novo univerzo v okviru projekta Integralna teorija o prihodnosti Evropske unije (J5-1791), ki ga vodi Matej Avbelj in financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost.\u0000O evropski varnostni in obrambni politiki je bilo že veliko napisanega. Že leta 1998 sta se v Saint-Malu sestala takratni francoski predsednik in angleški ministrski predsednik ter podpisala izjavo o oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike, vključno z evropsko avtonomno vojaško silo, ki bo sposobna delovati v primerih, ko se Nato ne bi odločil za vojaško sodelovanje. Leto pozneje je bil kot neposredna posledica vrha v Saint-Malu v Helsinkih oblikovan glavni cilj, v okviru katerega je bilo leto 2003 določeno kot ciljni datum za ustanovitev evropskih oboroženih sil z do 60.000 vojaki. Evropska unija cilja še vedno ni uresničila, ponovno pa ga je obudila Globalna strategija Unije iz leta 2016 z nekaterimi novimi pristopi k starim izzivom. Tako so nastali med bolj znanimi dejavnostmi Evropski obrambni sklad, Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled obrambe in drugi.\u0000V ospredju razprave o prihodnosti skupne varnostne in obrambne politike Unije so spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, ki vplivajo na Evropsko unijo in dogajanje v njej ter v njenem sosedstvu. Analiza varnostnih groženj in z njimi povezana tveganja predstavljajo prvi korak pri nastajanju prihodnjega strateškega okvirja, ki ga bodo dorekli razpravljavci na nacionalnih ravneh in ga uskladili na evropski ravni. Med najpomembnejše dosežke bomo šteli usklajene dogovore na področju doseganja glavnega cilja iz leta 2003, in sicer Evropsko unijo kot samostojnega akterja na področju varnosti in obrambe. Ta naj bi imel več geopolitične moči, ki bo, kot se je leta 2019 izrazil Josep Borrel, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, »znal uporabljati tudi jezik moči«. Pot do tega cilja ne bo lahka. Medsebojno usklajevanje sedemindvajsetih članic na varnostnem in obrambnem področju je zahteven proces, ki ga je treba tudi ustrezno umestiti v odnosu do strateškega varnostnega partne","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"552 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123012585","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.5
Jelena Juvan
Povzetek Dvaindvajset let po srečanju na vrhu v Kölnu, ki velja za zgodovinsko za SVOP, danes še vedno ne moremo govoriti o popolnoma funkcionalni in operativni SVOP. Prispevek analizira PESCO, CARD, CDP in EDF ter nekatere najpomembnejše težave evropskega obrambnega prizorišča, ki mu primanjkuje skladnosti in ostaja razdrobljeno v številnih vidikih. Države članice še vedno namenjajo veliko več finančnih sredstev za druge varnostne okvire, ki niso del EU, kot je na primer Nato. Prav tako države članice ohranjajo nacionalni fokus na področju obrambnega načrtovanja in v resnici zelo slabo izpolnjujejo dane obljube. Vprašanje je, kaj in koliko v trenutni evropski arhitekturi majhna država članica sploh lahko doseže. Prispevek osvetli vlogo majhnih držav skozi institucijo predsedovanja Evropskemu svetu. Ključne besede SVOP, Slovenija, PESCO, CARD, EDF. Abstract Twenty-two years after the EC meeting in Cologne where the CSDP came to life, we still cannot talk about a fully functional and operational CSDP. This article reflects on PESCO, CARD, the CDP and the EDF, and on some of the main issues in the European defence landscape today, which continues to be fragmented and lacks coherence in several aspects. Member States are still investing more in non-EU frameworks such as NATO, and still retain a national focus in their defence planning, showing very little discipline in meeting the commitments that they have undertaken. The question arises of what a small state can achieve in the current European architecture, if anything. The role of the small state is reflected through the Presidency of the European Council. Key words CSDP, Slovenia, PESCO, CARD, EDF.
{"title":"THE FUTURE OF THE COMMON SECURITY AND DEFENCE POLICY AND SMALL MEMBER STATES","authors":"Jelena Juvan","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.5","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.5","url":null,"abstract":"Povzetek \u0000Dvaindvajset let po srečanju na vrhu v Kölnu, ki velja za zgodovinsko za SVOP, danes še vedno ne moremo govoriti o popolnoma funkcionalni in operativni SVOP. Prispevek analizira PESCO, CARD, CDP in EDF ter nekatere najpomembnejše težave evropskega obrambnega prizorišča, ki mu primanjkuje skladnosti in ostaja razdrobljeno v številnih vidikih. Države članice še vedno namenjajo veliko več finančnih sredstev za druge varnostne okvire, ki niso del EU, kot je na primer Nato. Prav tako države članice ohranjajo nacionalni fokus na področju obrambnega načrtovanja in v resnici zelo slabo izpolnjujejo dane obljube. Vprašanje je, kaj in koliko v trenutni evropski arhitekturi majhna država članica sploh lahko doseže. Prispevek osvetli vlogo majhnih držav skozi institucijo predsedovanja Evropskemu svetu.\u0000\u0000Ključne besede\u0000SVOP, Slovenija, PESCO, CARD, EDF.\u0000\u0000Abstract\u0000Twenty-two years after the EC meeting in Cologne where the CSDP came to life, we still cannot talk about a fully functional and operational CSDP. This article reflects on PESCO, CARD, the CDP and the EDF, and on some of the main issues in the European defence landscape today, which continues to be fragmented and lacks coherence in several aspects. Member States are still investing more in non-EU frameworks such as NATO, and still retain a national focus in their defence planning, showing very little discipline in meeting the commitments that they have undertaken. The question arises of what a small state can achieve in the current European architecture, if anything. The role of the small state is reflected through the Presidency of the European Council.\u0000\u0000Key words\u0000CSDP, Slovenia, PESCO, CARD, EDF.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"30 3","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"113967533","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rew
Matej Avbelj
It has become an overused, indeed dated, cliché to claim that the European Union (EU) is at a crossroads. Today it is more common, and perhaps also more accurate, to argue that the EU faces an existential crisis. This is not just an academic opinion, but the language that is increasingly present in the EU’s political, policy and strategic documents. The changing, indeed deteriorating, domestic, regional and global security environment, which has openly put the very existence of the EU at risk, has consequently increased demands for a genuine and robust EU common security and defence policy (CSDP). The latter is not a recent invention. It has a long history, with many ups and downs, not unlike the process of European integration, in which concerns about national sovereignty and related national comprehensive, if too often parochial, priorities have been struggling to match normative ambitions, and solemn declarations that have been developed in response to the actual growing security concerns. How have the EU and its Member States coped with the Scylla of national sovereigntist defence priorities and the Charybdis of the objective needs of supranational cooperation in the dire straits of the CSDP? What are the current most acute security challenges? What can or should be done to improve the CSDP and are there grounds for pessimism or optimism with a view to its future development? These are the questions that this special issue of Contemporary Military Challenges, dedicated to the CSDP, explores across five articles written by legal, international, social and security science academics, as well as security and defence experts. The picture these articles have painted is a mixed one. Modest optimism in terms of the progress of the CSDP mechanisms is combined with chagrin related to missed opportunities, too often due to the culture of non-compliance, and concerns related to the changes taking place in the overall global model of governance. The latter are particularly addressed in the article penned by Senčar. He persuasively demonstrates how, in the course of the last 20 years, the European post-Cold War consensus and mindset, embedded in the Kantian ideals of liberal democracy, rule of law, protection of human rights and solidarity in and between the states has gradually, but almost without notice, given way to a Hobbesian, strategic and competitive world order, primed by national sovereigntist interests. However, due to technological progress, the collapse of the post-Cold War consensus and the resulting change in paradigm possesses new, as yet still unexplored security threats, which will affect nothing as much as our minds. As Senčar powerfully demonstrates, contemporary and, in particular, future warfare will be directed against our heads, featuring a paramount cognitive dimension. It is for this reason that the EU and its Member States must invest in the cognitive aspects of the CSDP, in particular with an eye on the leading revisionist powe
{"title":"THE FUTURE OF THE COMMON SECURITY DEFENCE POLICY AND A CONSTITUTIONAL QUESTION","authors":"Matej Avbelj","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rew","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rew","url":null,"abstract":"It has become an overused, indeed dated, cliché to claim that the European Union (EU) is at a crossroads. Today it is more common, and perhaps also more accurate, to argue that the EU faces an existential crisis. This is not just an academic opinion, but the language that is increasingly present in the EU’s political, policy and strategic documents. The changing, indeed deteriorating, domestic, regional and global security environment, which has openly put the very existence of the EU at risk, has consequently increased demands for a genuine and robust EU common security and defence policy (CSDP). The latter is not a recent invention. It has a long history, with many ups and downs, not unlike the process of European integration, in which concerns about national sovereignty and related national comprehensive, if too often parochial, priorities have been struggling to match normative ambitions, and solemn declarations that have been developed in response to the actual growing security concerns. How have the EU and its Member States coped with the Scylla of national sovereigntist defence priorities and the Charybdis of the objective needs of supranational cooperation in the dire straits of the CSDP? What are the current most acute security challenges? What can or should be done to improve the CSDP and are there grounds for pessimism or optimism with a view to its future development? \u0000These are the questions that this special issue of Contemporary Military Challenges, dedicated to the CSDP, explores across five articles written by legal, international, social and security science academics, as well as security and defence experts. The picture these articles have painted is a mixed one. Modest optimism in terms of the progress of the CSDP mechanisms is combined with chagrin related to missed opportunities, too often due to the culture of non-compliance, and concerns related to the changes taking place in the overall global model of governance. The latter are particularly addressed in the article penned by Senčar. He persuasively demonstrates how, in the course of the last 20 years, the European post-Cold War consensus and mindset, embedded in the Kantian ideals of liberal democracy, rule of law, protection of human rights and solidarity in and between the states has gradually, but almost without notice, given way to a Hobbesian, strategic and competitive world order, primed by national sovereigntist interests. However, due to technological progress, the collapse of the post-Cold War consensus and the resulting change in paradigm possesses new, as yet still unexplored security threats, which will affect nothing as much as our minds. As Senčar powerfully demonstrates, contemporary and, in particular, future warfare will be directed against our heads, featuring a paramount cognitive dimension. It is for this reason that the EU and its Member States must invest in the cognitive aspects of the CSDP, in particular with an eye on the leading revisionist powe","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"22 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126184150","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.1
Igor Senčar
Povzetek Evropski posthladnovojni red je temeljil na panevropskem konsenzu, da je demokracija edini vir legitimnosti, dokler se niso udejanjanju vizije celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, uprle kremeljske oblasti. Prišlo je do spremembe paradigme – sistemsko tekmovanje namesto sodelovanja. Ruski revizionizem pomeni največjo varnostno grožnjo za Evropo. Narava grožnje ni bila pravočasno zaznana. Pri napadu na posthladnovojni red ni šlo le za klasično vojno, ki temelji na trdi moči, saj vojna poteka tudi v kognitivni sferi, kar za odprte, demokratične družbe pomeni poseben izziv. To je bil tudi normativni napad. Za učinkovit odgovor sta nujna mentalni premik in krepitev kognitivne odpornosti ter tudi solidarnosti kot ena najpomembnejših temeljev varnosti. Ključne besede Kognitivna odpornost, Evropska unija, informacijska vojna, normativni konflikt, revizionistična sila. Abstract The European post-Cold War order was based on a pan-European consensus that democracy was the only source of legitimacy – until the Kremlin opposed the realization of a Europe whole, free and at peace with itself. There has been a paradigm change from cooperation to systemic competition. Russian revisionism poses the greatest security threat to Europe. The nature of the threat was realized rather late. The assault on the post-Cold War order was not just a classic war, which relies on hard power; instead, the war also took place in the cognitive sphere, which represents a particular challenge for open, democratic societies. Furthermore, it was also a normative assault. An effective response requires a mental shift and the strengthening of cognitive resilience as well as solidarity as the key foundations of security. Key words cognitive resilience, European Union, information warfare, normative conflict, revisionist power.
{"title":"THE COGNITIVE ASPECTS OF EUROPE'S SECURITY AND DEFENCE CHALLENGES","authors":"Igor Senčar","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.1","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.1","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000Evropski posthladnovojni red je temeljil na panevropskem konsenzu, da je demokracija edini vir legitimnosti, dokler se niso udejanjanju vizije celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, uprle kremeljske oblasti. Prišlo je do spremembe paradigme – sistemsko tekmovanje namesto sodelovanja. Ruski revizionizem pomeni največjo varnostno grožnjo za Evropo. Narava grožnje ni bila pravočasno zaznana. Pri napadu na posthladnovojni red ni šlo le za klasično vojno, ki temelji na trdi moči, saj vojna poteka tudi v kognitivni sferi, kar za odprte, demokratične družbe pomeni poseben izziv. To je bil tudi normativni napad. Za učinkovit odgovor sta nujna mentalni premik in krepitev kognitivne odpornosti ter tudi solidarnosti kot ena najpomembnejših temeljev varnosti. \u0000\u0000Ključne besede\u0000Kognitivna odpornost, Evropska unija, informacijska vojna, normativni konflikt, revizionistična sila.\u0000\u0000Abstract\u0000The European post-Cold War order was based on a pan-European consensus that democracy was the only source of legitimacy – until the Kremlin opposed the realization of a Europe whole, free and at peace with itself. There has been a paradigm change from cooperation to systemic competition. Russian revisionism poses the greatest security threat to Europe. The nature of the threat was realized rather late. The assault on the post-Cold War order was not just a classic war, which relies on hard power; instead, the war also took place in the cognitive sphere, which represents a particular challenge for open, democratic societies. Furthermore, it was also a normative assault. An effective response requires a mental shift and the strengthening of cognitive resilience as well as solidarity as the key foundations of security.\u0000\u0000Key words\u0000cognitive resilience, European Union, information warfare, normative conflict, revisionist power.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"15 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129754215","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.4
Aleksandra Kozioł
Povzetek Evropska unija je mednarodni akter, ki prispeva k povečanju stopnje varnosti v svetu. Trenutno izvaja 11 civilnih in šest vojaških operacij ter misij s približno 5000 napotenimi pripadniki. Čeprav je z leti svoje mehanizme in instrumente, ki temeljijo na učenju na podlagi izkušenj, prilagodila, se je v zadnjem času, ki ga poglobljeno zaznamuje pandemična kriza, pozornost držav članic obrnila navznoter. Evropska unija se zato zdaj spoprijema z velikim izzivom glede opredelitve svoje varnostne vloge. Ključne besede Evropska unija, krizno upravljanje, misije, operacije, varnost, mir. Abstract The European Union is an international actor which makes a contribution to increasing the level of security in the world. It is currently carrying out 11 civilian and 6 military missions and operations, deploying approximately 5,000 personnel. Although over the years it has adapted its mechanisms and instruments based on learning by doing, in recent times, deepened by the pandemic crisis, the attention of the Member States has shifted inwards. As a result, the European Union now faces a major challenge to define its security role. Key words European Union, crisis management, missions, operations, security, peace.
{"title":"MISSIONS AND OPERATIONS AS A TOOL FOR SHAPING THE EU’S GLOBAL ENGAGEMENT","authors":"Aleksandra Kozioł","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.4","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.4","url":null,"abstract":"Povzetek\u0000Evropska unija je mednarodni akter, ki prispeva k povečanju stopnje varnosti v svetu. Trenutno izvaja 11 civilnih in šest vojaških operacij ter misij s približno 5000 napotenimi pripadniki. Čeprav je z leti svoje mehanizme in instrumente, ki temeljijo na učenju na podlagi izkušenj, prilagodila, se je v zadnjem času, ki ga poglobljeno zaznamuje pandemična kriza, pozornost držav članic obrnila navznoter. Evropska unija se zato zdaj spoprijema z velikim izzivom glede opredelitve svoje varnostne vloge.\u0000\u0000Ključne besede\u0000Evropska unija, krizno upravljanje, misije, operacije, varnost, mir.\u0000\u0000Abstract \u0000The European Union is an international actor which makes a contribution to increasing the level of security in the world. It is currently carrying out 11 civilian and 6 military missions and operations, deploying approximately 5,000 personnel. Although over the years it has adapted its mechanisms and instruments based on learning by doing, in recent times, deepened by the pandemic crisis, the attention of the Member States has shifted inwards. As a result, the European Union now faces a major challenge to define its security role. \u0000Key words \u0000European Union, crisis management, missions, operations, security, peace.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"10 2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123742381","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-09-17DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rec
Matija Avbelj
Trditev, da je Evropska unija (EU) na razpotju, je prepogost, pravzaprav kar zastarel kliše. Danes pogosteje najdemo mogoče celo natančnejšo trditev, da se EU spoprijema z eksistencialno krizo. To ni le mnenje akademikov, temveč retorika, ki je vse bolj prisotna v političnih, usmeritvenih in strateških dokumentih EU. Zaradi spreminjajočega se in vedno slabšega regionalnega in globalnega varnostnega okolja, ki je odkrito ogrozilo obstoj EU, so se povečale zahteve po resnični in stabilni skupni varnostni in obrambni politiki EU (SVOP), ki pa ni nič novega. Ima namreč dolgo zgodovino s številnimi vzponi in padci, podobno kot proces evropskega povezovanja. Pri slednjem se skrbi za nacionalno suverenost in s tem povezane nacionalne, čeprav prepogosto preozko umerjene prednostne naloge poskušajo usklajevati z normativnimi ambicijami in slovesnimi izjavami, pripravljenimi kot odgovor na resnično naraščajočo skrb za varnost. Kako so v težkih časih SVOP EU in njene države članice krmarile med Scilo nacionalnih suverenih obrambnih prednostnih nalog in Karibdo objektivnih potreb nadnacionalnega sodelovanja? Kateri so trenutno najaktualnejši varnostni izzivi? Kaj bi lahko ali morali storiti za izboljšanje SVOP in ali glede na njen prihodnji razvoj obstajajo razlogi za pesimizem ali optimizem? To so vprašanja, ki jih tematska številka Sodobni vojaški izzivi, posvečena SVOP, obravnava v petih člankih, ki so jih napisali akademiki s področja prava, mednarodnih, družboslovnih in varnostnih ved ter strokovnjaki za varnost in obrambo. Slika, ki je nastala iz člankov v tej izdaji, je pestra. Skromni optimizem v smislu napredka mehanizmov SVOP je pomešan z obžalovanjem zaradi zamujenih priložnosti, prepogosto zaradi kulture neusklajenosti, in pomisleki v zvezi s spremembami v celotnem globalnem modelu upravljanja. Slednje je predvsem tema Senčarjevega članka, ki prepričljivo pokaže, kako sta v zadnjih 20 letih evropski konsenz in miselnost obdobja po hladni vojni, vpeta v kantovske ideale liberalne demokracije, pravne države, zaščite človekovih pravic in solidarnosti v državah in med njimi, postopoma, a skoraj neopazno, prepustila prostor hobbesovskemu strateškemu in konkurenčnemu svetovnemu redu, ki so ga spodbudili interesi po nacionalni suverenosti. Kljub temu zaradi tehnološkega napredka razpad konsenza po hladni vojni in posledična sprememba paradigme prinašata nove, še neraziskane varnostne grožnje, ki ne vplivajo na nič drugega kot na naše razmišljanje. Kot Senčar tudi jasno pokaže, bosta sodobno in še posebej prihodnje vojskovanje usmerjena proti našim glavam, s ključnim poudarkom na kognitivni dimenziji, zato morajo EU in njene države članice, še posebej glede na vodilno revizionistično silo Rusijo, vlagati v kognitivne vidike SVOP. Toda EU mora za to imeti potrebne in ustrezne pristojnosti, podprte z zadostno nacionalno politično voljo. Preostali štirje članki so namenjeni prav preučevanju tega vprašanja. Članek Katarine Vatovec se zdi najbolj optimističen
{"title":"PRIHODNOST SKUPNE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE IN USTAVNO VPRAŠANJE","authors":"Matija Avbelj","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rec","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.3.rec","url":null,"abstract":"Trditev, da je Evropska unija (EU) na razpotju, je prepogost, pravzaprav kar zastarel kliše. Danes pogosteje najdemo mogoče celo natančnejšo trditev, da se EU spoprijema z eksistencialno krizo. To ni le mnenje akademikov, temveč retorika, ki je vse bolj prisotna v političnih, usmeritvenih in strateških dokumentih EU. Zaradi spreminjajočega se in vedno slabšega regionalnega in globalnega varnostnega okolja, ki je odkrito ogrozilo obstoj EU, so se povečale zahteve po resnični in stabilni skupni varnostni in obrambni politiki EU (SVOP), ki pa ni nič novega. Ima namreč dolgo zgodovino s številnimi vzponi in padci, podobno kot proces evropskega povezovanja. Pri slednjem se skrbi za nacionalno suverenost in s tem povezane nacionalne, čeprav prepogosto preozko umerjene prednostne naloge poskušajo usklajevati z normativnimi ambicijami in slovesnimi izjavami, pripravljenimi kot odgovor na resnično naraščajočo skrb za varnost. Kako so v težkih časih SVOP EU in njene države članice krmarile med Scilo nacionalnih suverenih obrambnih prednostnih nalog in Karibdo objektivnih potreb nadnacionalnega sodelovanja? Kateri so trenutno najaktualnejši varnostni izzivi? Kaj bi lahko ali morali storiti za izboljšanje SVOP in ali glede na njen prihodnji razvoj obstajajo razlogi za pesimizem ali optimizem?\u0000To so vprašanja, ki jih tematska številka Sodobni vojaški izzivi, posvečena SVOP, obravnava v petih člankih, ki so jih napisali akademiki s področja prava, mednarodnih, družboslovnih in varnostnih ved ter strokovnjaki za varnost in obrambo. Slika, ki je nastala iz člankov v tej izdaji, je pestra. Skromni optimizem v smislu napredka mehanizmov SVOP je pomešan z obžalovanjem zaradi zamujenih priložnosti, prepogosto zaradi kulture neusklajenosti, in pomisleki v zvezi s spremembami v celotnem globalnem modelu upravljanja. Slednje je predvsem tema Senčarjevega članka, ki prepričljivo pokaže, kako sta v zadnjih 20 letih evropski konsenz in miselnost obdobja po hladni vojni, vpeta v kantovske ideale liberalne demokracije, pravne države, zaščite človekovih pravic in solidarnosti v državah in med njimi, postopoma, a skoraj neopazno, prepustila prostor hobbesovskemu strateškemu in konkurenčnemu svetovnemu redu, ki so ga spodbudili interesi po nacionalni suverenosti. Kljub temu zaradi tehnološkega napredka razpad konsenza po hladni vojni in posledična sprememba paradigme prinašata nove, še neraziskane varnostne grožnje, ki ne vplivajo na nič drugega kot na naše razmišljanje. Kot Senčar tudi jasno pokaže, bosta sodobno in še posebej prihodnje vojskovanje usmerjena proti našim glavam, s ključnim poudarkom na kognitivni dimenziji, zato morajo EU in njene države članice, še posebej glede na vodilno revizionistično silo Rusijo, vlagati v kognitivne vidike SVOP.\u0000Toda EU mora za to imeti potrebne in ustrezne pristojnosti, podprte z zadostno nacionalno politično voljo. Preostali štirje članki so namenjeni prav preučevanju tega vprašanja. Članek Katarine Vatovec se zdi najbolj optimističen","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-09-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131405440","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-06-15DOI: 10.33179/doi:10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.2
{"title":"EU IN NATO: VARNOSTNA RAZMERJA/EU AND NATO: SECURITY RELATIONS","authors":"","doi":"10.33179/doi:10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/doi:10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.2","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"29 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114397038","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-05-14DOI: 10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.23.1.0
Liliana Brožič
Vsaka prva številka Sodobnih vojaških izzivov vsako leto izide v maju. Mesec maj v letošnjem letu je za Slovenijo pomemben, še posebej za Slovensko vojsko. Mineva trideset let od začetka usposabljanja slovenskih nabornikov na slovenskih tleh, kar je takratne oblasti, predvsem Jugoslovansko ljudsko armado, dodatno razjezilo in privedlo do tako imenovanih Pekrskih dogodkov. Padla je prva žrtev osamosvojitvenega procesa, dogodki, ki so sledili, so se samo še stopnjevali, in privedli do oboroženih konfliktov in vojne, ki na srečo ni trajala dolgo. Osamosvojitveni proces se je začel že veliko prej pred majem 1991, končal pa z odhodom zadnjega vojaka bivše skupne države v oktobru istega leta. Tridesetletnica slovenske samostojnosti je pomemben mejnik v slovenski zgodovini. Žal ga letos ne bomo praznovali tako kot bi se spodobilo saj nas je pandemja Covid 19 močno omejila ravno v smislu druženja in praznovanja. Prinesla je tudi nove okoliščine in spoznanja na mnogih področjih, na tem mestu naj posebej poudarimo odpornost družbe in varnosti. Velik vpliv na razumevanje in delovanje našega nacionalnovarnostnega sistema je imela evropska migrantska kriza v 2015, ilegalne migracije, ki še kar trajajo in pandemija, ki ji ni videti konca. V drugi polovici leta Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Vse našteto prinaša izzive pa tudi priložnosti. Iz naštetega smo se veliko naučili. Med važnejšimi spoznanji je predvsem tisto, da je dobro biti samozadosten in sposoben poskrbeti sam zase. V okoliščinah, ko imajo vse države težave, ne samo tiste, ki so članice Evropske unije, je zelo koristno biti samostojen in neodvisen od drugih. Različni mehanizmi Evropske unije, Nata in nekaterih drugih mednarodnih (varnostnih) organizacij delujejo po načelu solidarnosti, pomoči in delitvi bremen. Vendar takrat, ko nečesa primanjkuje vsem, je to zelo težko deliti. Izziv za prihodnost je zagotovo predvideti določene trende, predvsem varnostne, se nanje ustrezno pripraviti, imeti čim več tega kar potrebuješ zase, za delovanje svojo države, in po možnosti pomagati tudi drugim državam. Ravno področje Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije je tisto, ki narekuje več vlaganj v varnost in obrambo držav pa tudi za krepitev naše skupne odpornosti. To je zapisano v več direktivah in drugih dokumentih Evropske unije, na to vedno opozarjajo njeni predstavniki, dejstva pa kažejo, da to področje vztrajno nazaduje. Morda je predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije prava priložnost za to, da se tej temi nameni več pozornosti. Letošnji maj je pomemben tudi za Sodobne vojaške izzive. Po vključitvi publikacije v podatkovno bazo Crossref v lanskem letu bodo vsi prispevki, ki so sicer dostopni na spletni povezavi Digitalne knjižnice Ministrstva za obrambo, od maja 2021 dalje dostopni tudi v podatkovni bazi EBSCO Military and Government Collection in v Air University Library Index on Military Periodicals. Na ta način bo možna večja izmenjava pogledov, mnenj in idej med slovenski
{"title":"30 LET SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI IN NJENA VARNOSTNA PERSPEKTIVA","authors":"Liliana Brožič","doi":"10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.23.1.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.23.1.0","url":null,"abstract":"Vsaka prva številka Sodobnih vojaških izzivov vsako leto izide v maju. Mesec maj v letošnjem letu je za Slovenijo pomemben, še posebej za Slovensko vojsko. Mineva trideset let od začetka usposabljanja slovenskih nabornikov na slovenskih tleh, kar je takratne oblasti, predvsem Jugoslovansko ljudsko armado, dodatno razjezilo in privedlo do tako imenovanih Pekrskih dogodkov. Padla je prva žrtev osamosvojitvenega procesa, dogodki, ki so sledili, so se samo še stopnjevali, in privedli do oboroženih konfliktov in vojne, ki na srečo ni trajala dolgo. Osamosvojitveni proces se je začel že veliko prej pred majem 1991, končal pa z odhodom zadnjega vojaka bivše skupne države v oktobru istega leta. Tridesetletnica slovenske samostojnosti je pomemben mejnik v slovenski zgodovini. Žal ga letos ne bomo praznovali tako kot bi se spodobilo saj nas je pandemja Covid 19 močno omejila ravno v smislu druženja in praznovanja. Prinesla je tudi nove okoliščine in spoznanja na mnogih področjih, na tem mestu naj posebej poudarimo odpornost družbe in varnosti.\u0000Velik vpliv na razumevanje in delovanje našega nacionalnovarnostnega sistema je imela evropska migrantska kriza v 2015, ilegalne migracije, ki še kar trajajo in pandemija, ki ji ni videti konca. V drugi polovici leta Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Vse našteto prinaša izzive pa tudi priložnosti. Iz naštetega smo se veliko naučili. Med važnejšimi spoznanji je predvsem tisto, da je dobro biti samozadosten in sposoben poskrbeti sam zase. V okoliščinah, ko imajo vse države težave, ne samo tiste, ki so članice Evropske unije, je zelo koristno biti samostojen in neodvisen od drugih. Različni mehanizmi Evropske unije, Nata in nekaterih drugih mednarodnih (varnostnih) organizacij delujejo po načelu solidarnosti, pomoči in delitvi bremen. Vendar takrat, ko nečesa primanjkuje vsem, je to zelo težko deliti. Izziv za prihodnost je zagotovo predvideti določene trende, predvsem varnostne, se nanje ustrezno pripraviti, imeti čim več tega kar potrebuješ zase, za delovanje svojo države, in po možnosti pomagati tudi drugim državam. Ravno področje Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije je tisto, ki narekuje več vlaganj v varnost in obrambo držav pa tudi za krepitev naše skupne odpornosti. To je zapisano v več direktivah in drugih dokumentih Evropske unije, na to vedno opozarjajo njeni predstavniki, dejstva pa kažejo, da to področje vztrajno nazaduje. Morda je predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije prava priložnost za to, da se tej temi nameni več pozornosti.\u0000Letošnji maj je pomemben tudi za Sodobne vojaške izzive. Po vključitvi publikacije v podatkovno bazo Crossref v lanskem letu bodo vsi prispevki, ki so sicer dostopni na spletni povezavi Digitalne knjižnice Ministrstva za obrambo, od maja 2021 dalje dostopni tudi v podatkovni bazi EBSCO Military and Government Collection in v Air University Library Index on Military Periodicals. Na ta način bo možna večja izmenjava pogledov, mnenj in idej med slovenski","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"756 ","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-05-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"120876335","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：